” Ponosu, rumeni barvi, grbu, kanarčkom, kozi, sanjam, spominom in zgodovini se ne bomo odrekli nikoli “
V največjem obalnem mestu so nogomet sicer poznali že pred I. svetovno vojno, saj se je veliko mladih šolalo v večjih italijanskih mestih, vendar se o organiziranem igranju svetovnega športa številka 1 niso ohranili nobeni pisni viri. Leta 1919 je tržaški časnik Il Lavoratore zapisal, da so 16. novembra ustanovili športno sekcijo kmečko-delavskega socialističnega krožka, za kar so bili najbolj zaslužni Fafac, Parovel, Carini, Dobrilla, Romano, Mlasineo, Favento, Stener in bratje Minca, a o nadaljnji usodi društva nimamo podatkov, čeprav primerjava imen s kasnejšimi igralci koprskega kluba pokaže, da je šlo za iste ljudi.
Prvi zapisi o začetkih igranja nogometa v Kopru segajo daleč v čas, ko je ta predel Slovenije že spadal pod italijansko oblast, ki je krojila tudi prve športne korake na današnjem ozemlju Slovenske Obale. Prva pisana dokazila o igranju nogometa v Kopru izvirajo iz leta 1920, v Kopru je bil leta 1920 ustanovljen Circolo Sportivo Capodistriano. Sicer pa se ime NK Koper pojavi šele leta 1955, z združitvijo športnih društev Aurora in Meduza nekateri viri pa tu še omenjajo tudi Proleter. Začetek nogometa na Primorskem oziroma v Kopru tako sovpada s časom po prvi svetovni vojni, ko je v Slovenskem Primorju vladala fašistična diktatura, ki je zatirala in uničevala vse; kar je bilo slovenskega. Nastanek klubov in igranje nogometa na Slovenski Obali je bilo družbeno, politično in ekonomsko pogojeno. Nogometne klube so v mestih ustanavljale skupine meščanov. Ker so v obalnih krajih tedaj živeli predvsem italijansko govoreči prebivalci, so bili tudi klubi italijanski. Društva, organizacije in klube so tedaj ustanavljali z namenom, da ta del obale poitalijančijo in takega predstavijo svetu, zato so bili po vrsti deležni močne materialne in idejne pomoči tedanje oblasti. V tistem obdobju je bila v klubih včlanjena le peščica, Slovencev, ki so jim Italijani poitalijančevali imena in priimke ter jih zmerjali z chiavi (sužnji).
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja koprski nogometaši večinoma nastopajo v 3. diviziji prvenstva Julijske krajine, največji uspeh pa dosežejo v sezoni 1927/28, ko po 2. mestu napredujejo v 2. divizijo državnega prvenstva – sever. Moštvo je že takrat nastopalo v rumeno-modrih dresih in je imelo za seboj številne navijače, ki so s parniki in vlaki odhajali celo na gostovanja po Venetu in Julijski krajini. Klub pod imenom Unione sportiva Capodistriana (združenje koprskih športnih društev) se je financiral s prispevki domačih podjetnikov in obrtnikov, precej denarja pa so zbrali tudi s plesi, tombolami in drugimi prireditvami. Kljub entuziazmu se je – tudi zaradi svetovne gospodarske krize – po dveh sezonah finančno upehal ter nadaljeval z nastopanjem v nižjih ligah in si opomogel šele sredi 1930-ih let, ko so nogometaše pripojili k mestnemu društvu Libertas, katero je sicer slovelo po odličnih veslačih, pa tudi lojalnosti do fašističnega režima. Libertas se je 1937. uvrstil celo v 1. divizijo prvenstva Julijske krajine, vendar pa kmalu zatem izbruhne II. svetovna vojna in športna dejavnost v mestu večinoma zamre.
Prva nogometna ekipa mesta je bila ustanovljena v dvajsetih letih pod imenom Športni klub Koper, na amaterski ravni. Leta 1934 se je preimenovala v športno združenje v Kopru in Libertas. Po vojni (1946), se preimenuje v Aurora. Predsednik je v teh letih bi Nello Pelaschier. V teh letih je v športnem društvu prevladovalo italijansko govoreče prebivalstvo. Aurora je tedaj imela 100 članov, vse italijanskega rodu, z izjemo enega samega člana slovenske etnične skupine. Leta 1947 sta bila ustanovljena v Kopru še dva športna društva, Meduza in Partizan. Leta 1948, še delujoča športna društva, ki delujejo na območju Kopra razširijo tudi na sosednja obalna mesta. Oblast nad njimi in upravljanje pa je imela Aurora. Tako Meduza, Partizan, Edilit, Adria, in leta 1949 še Proleter. Samo, da sta Proleter in Partizan bila slovenska društva, medtem ko so bili Aurora (s 320 člani) in ostali Italijani. Moštva Aurora in Meduza v letih 1947,1948,1949 sodelujejo v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) z drugimi ekipami iz Trsta in Istre. Leta 1955, ko je cona B STO sedaj dodeljena Jugoslaviji, pride do združitve med Auroro in Meduzo in po pričevanju tudi Proleterja, in rojstvo nogometnega kluba Koper. Barve Aurore sta bili bela in črna, Meduza je bila rumeno modra, ki so jih povzeli za barve novega kluba.
Zgodovina
V Kopru je bil leta 1920 ustanovljen Circolo Sportivo Capodistriano ,ki velja za prvo nogometno ekipo Kopra. Sestavljena je bila predvsem iz študentov, delavcev in ribičev. Nogometno igrišče se je nahajalo na zunanji strani vrat koprske Mude (Prešernov trg) in na drugi strani ceste glede na današnji objekt. Igrišče je bilo peščeno, večkrat pa ga je zalila voda iz bližnjega morja. Po pripovedovanju danes že pokojnega Romea Škera je bil prvi predsednik kluba Mirko Nazarjev. Klubski barvi sta bili belo črna z emblemom redeče barve. Prav rdeč emblem je bil večkrat povod raznim izpadom gledalcev na tekmah, še posebej v notranjosti Italije. Prva nogometna ekipa Kopra je kmalu že tudi gostovala oziroma igrala tekme v Trstu, Čedadu, Dolu pri Benetkah, Vicenzi, Mestrah in v Puli. Pomembna so bila tudi srečanja proti Ederi, moštvu italijanske republikanske stranke, in proti moštvu tržaškega oddelka italijanskih državnih železnic. Najboljši igralci ekipe Circolo Sportivo Capodistriano so bili Alfredo Conelli, Vittorio Minca in Umbertn Parovel, ki je bil znan po tem, da je nogomet uspešno igral tudi v Argentini. Sicer pa je za tedanjo igro veljalo, da je bila že bolj na začetni stopnji in statična.
Med tem so koprski študentje svoje nogometno znanje posredovali tudi sosedom iz Izole, kjer so leta 1922 ustanovili Športno društvo Virtus. V Kopru se je z napredkom nogometa Circolo Sportivo Capodistriano leta 1928 preimenoval v Unione Sportiva Capodistriana. Koprčani so tedaj poznali tudi prve kondicijske priprave v telovadnici San Francesco, sodobnejši pristop pa je prinesel tudi želeni napredek v igri.
Klub je tedaj štel okoli 150 članov po pisanju Picolla pa je imel mlado in borbeno ekipo, iz katere je kar precej nogometašev že tedaj prestopilo tudi v razne klube, ki so igrali v italijanski nogometni ligi. Leta 1934 je Unione Sportiva Capodistriana prevzela ime veslaškega kluba Libertas in je nastopala v tekmovanju z imenom Unione Liberi Calciatori. V t.i. prvi diviziji so sodelovale še naslednje ekipe: Solovaj in Canotieri riunti dell’Adriatico iz Tržiča (Monfalcone), Casalini, A.C.E.G.A.T., Publico Impiego, Ber venier, Fortitudo, Ponziana, Servolana, Artiglieri Mista in Assicurazioni Generali (vsi iz Trsta), Ampelea iz Izole ter Arsia iz Pule. Koprčani so tedaj že odigrali prijateljske tekme z moštvom Pro Gorizia in tudi z Madžarskim moštvom iz Ferenzwaroscha. Iz dostopnih virov je še razbrati, da sta tedanje igralno obdobje koprske ekipe zaznamovala vratarja Fernando Favento in Derin. Pomembno vlogo so odigrali tudi bratje Scher. Vttorio je že leta 1928 iz Kopra prestopil k prvemu moštvu Triestine, ki je tekmovala v Serie A italijanskega državnega prvenstva. Njegov brat Giordano je odšel k Palmi in zaigral za Palmese, Bruno pa je prestopil v Leece (Serie B) in od tam v Toskano, kjer je igral za Lucchese v v Serie A.
Bruno Scher je postal celo vratar državne reprezentance. Iz Kopra so nato v Trst odšli tudi naslednji trije vratarji: Casanelli, Luigi Ukmar in Fabrizi. Odličen igralec koprskega Libertasa je bil tudi Mario Cociani, ki je najprej prestopil k Aquili, po, končani drugi svetovni vojni pa je odšel celo v Milano k Interju. Skupaj z njim je k lnterju (in v Serie A) odšel tudi Bruno Zago, v Trst pa so iz Kopra tedaj odšli še naslednji nogometaši: Petris, Braico, Griso, Flego in Valentinuzzi. Enega glavnih vzrokov za tako številne odhode je predstavljala slaba gospodarska razvitost Kopra, ki je pod fašizmom utrpelo precej škode. Koper je bil tedaj predvsem prosvetno mesto s šolami in samostani, brez dodatnih finančnih sredstev pa niti razvoj nogometa ni bil mogoč. In tako so si sicer obetavni igralci svojo športno srečo poiskali drugje. Precej bolj razvito je bilo tedaj gospodarstvo v sosednji Izoli, kjer si je dohodek ustvarjalo kar precej malih obrtnikov. Ti so s finančno pomočjo omogočili, da so se nogometaši Izole osamosvojili in odcepili od športnega drustva Virtus. Leta 1933 so ustanovili nogometni klub Ampelea, ki je v naslednjih letih dosegel vidne uspehe. Še največje pa ravno med drugo svetovno vojno, ko so nogometaši Izole nastopali kot poklicni igralci v italijanski ligi, ki je združevala klube iz severne Italije. Ker je bila izolska Ampelea finančno močnejša od koprskega Libertasa, si je lahka privoščila tudi prenekatere okrepitve iz Kopra. Prav v teh dogodkih pa je iskati vzroke nastalega nogometnega rivalstva Kopra in Izole, ki se je v povojnih letih le še okrepilo.
Samo šest klubov v mestu
Uničujoče udarce druge svetovne vojne je občutilo tudi življenje na Primorskem, tako na gospodarskem, kulturnem kot tudi športnem področju, tako da je z vso organizirano športno aktivnostjo vred zamrlo tudi nogometno dogajanje. Že z letom 1939 so prenehale nogometne aktivnosti v Kopru in po okoliških vaseh. Ostale so le ekipe mladih fantov, ki so igrali v krajevnem prvenstvu. Iz tistih časov so se ohranila imena naslednjih ekip: Colaussi, U.R.I. (Unione ragazzi juventini), Combi (studenti del licero – Gimnazija Carlo Combi) in Virtus. Nogometaši iz sosednje Izole so tedaj beležili največje uspehe, nastopali so v poklicni italijanski ligi, ki je združevala klube severne Italije. Delovanje omenjenih društev v mestih je bilo omogočeno, ker so bili člani le teh predvsem Italijani, njihovo delovanje je bilo tako v interesu italijanskih oblasti. V prvem povojnem obdobju je na športnem področju v naših krajih delovalo še veliko Italijanov, obenem pa se je opazno večalo tudi število Slovencev, ki so se vključevali v 3 športne klube kot aktivni športniki ali športni delavci.
Hiter razmah po osvoboditvi
Nov (krajših) zastoj v športu se je pokazal z nerešenim političnim statusom in odhodom Italijanov iz teh krajev. Za povojno obdobje sta bila značilna neustavljiva delavnost in ustvarjalnost ljudi, ki sta vplivala tudi na celotno športno življenje na Obali. To je hitro dobilo povsem druge oblike, klubi pa so italijanska imena spreminjali v slovenska. Zanimiv je podatek, da je na slovenski obali po drugi svetovni vojni delovalo celo več športnih društev kot danes. Po letu 1945 se je pričelo intenzivno ustanavljanje mestnih klubov in poživitev dela v le-teh. Najprej so delo obnovila že znana društva (Unione sportiva) iz Kopra, Pirana in Izole. Že takoj so bili najbolj aktivni nogometni klubi, ki so v začetku tekmovali v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), v katero so bili vključene ekipe iz hrvaške Istre, slovenske obale in nekateri klubi iz okolice Trsta.
Od Italijanov do 2. jugoslovanske lige
Po zaključku II. svetovne vojne se v Kopru oblikujeta novi športni društvi Aurora in Medusa, ki se hitro uveljavita tudi kot središči družabnega življenja v mestu. Igralski in trenerski kader sta oba kluba podedovala od predvojnih društev, članstvo pa je bilo v skladu s tedanjo narodnostno sestavo skoraj izključno italijansko.
Na obmejnem področju kljub zaključku vojne vladajo napete razmere ter politična nestabilnost, Jugoslavija in Italija pa se začasno dogovorita za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), v okviru katerega je bilo kmalu oblikovano tudi samostojno nogometno prvenstvo. V samem Kopru je takrat delovalo tudi po šest nogometnih klubov, v občini pa čez dvajset, zato je nova oblast športu posvečala izjemno pozornost. Prva naloga je bila priprava igrišč in kmalu je bilo zgrajenih 17 nogometnih ter nekaj desetin igrišč za odbojko in košarko! Stadion je bil zgrajen l. 1948 s prostovoljnim delom, kar je bilo tedaj običajno, v prvih dveh tednih akcije pa je bilo opravljenih 2300 delovnih ur, izkopali so 440 metrov globokih jarkov za drenažo ter vanje navozili 5000 kubičnih metrov materiala, s čimer je bilo igrišče uporabno tudi v deževnem vremenu.
Po uspešnosti je prednjačila Aurora, ki je dvakrat osvojila tudi naslov prvaka STO, medtem ko se je Medusa večinoma vrtela v sredini lestvice, nakar se 25. septembra 1952 kluba združita pod imenom Aurora, vendar z rumeno-modrimi barvami Meduse. Zaradi spremenjenih mednarodnih razmer se Aurora pridruži ligaškemu sistemu NZS ter skupaj z Izolani in Pirančani igra vidno vlogo v slovenskem nogometu, toda l. 1954 se razmere spričo množičnega izseljevanja italijanskega prebivalstva povsem spremenijo, kajti vsi trije istrski klubi čez noč ostanejo brez večine igralskega kadra.
Aurora se 30. junija 1955 preimenuje v NK Koper, kljub uspehom v mlajših kategorijah pa ima novi klub precej finančnih težav in se šele sredi 1960-ih let vrne v 1. slovensko ligo. Desetletje kasneje slovenski šport prizadenejo Portoroški sklepi, ko večina igralcev odide v Izolo in Kopru grozi propad. Nad vodo se zadrži predvsem po zaslugi dobrega dela z mladimi, pod vodstvom novega predsednika Karla Emeršiča pa v 1980-ih letih na Bonifiki trenira tudi po 500 mladih upov.
Številčnost prinese tudi kakovost in v sezoni 1984/85 Koper pod vodstvom Lučja Pertiča prvič osvoji naslov slovenskega prvaka in se uvrsti v 2. jugoslovansko ligo, iz katere pa kljub fanatični podpori številnih navijačev izpade. Leta 1987 pade rekord stadiona Bonifika, ko se “kanarčki” pomerijo z Olimpijo v boju za novi naslov prvaka pred 10.000 gledalci, a izgubijo z 0:1, kar se jim pnoovi še leto kasneje v kvalifikacijah za 2. ligo proti vojvodinski Bački, s čimer po prenovi sistema jugoslovanskega nogometa pristanejo v medrepubliški ligi.
Zgodovina beleži zaporedne ustanovitve nogometnih društev na obali
1920:Circolo sportivo Capodistriano, 1927:Salineri Pirano, 1933:Ampelea Izola, 1945:Unione sportiva Capodistriana, 1946:Unione sportiva Izolana Circolo sportivo Pirano, 1947:Aurora Koper, Meduza Koper,Partizan Koper, 1948 Rdeča zvezda Ankaran, Ampelea Izola, Nardone Izola, Arrigoni Izola, Edilit Koper, Adria Koper, Jadran Dekani, Ilirija Pobegi, Olimpija Bertoki, Dinamo,Kampel, Šalara, Soline Jernej-Piran, Strunjan, 1949:Proleter Koper, Portorož, 1950:Branik Šmarje, Mladi rod Nova vas.
Dosedanja imena nogometnega kluba Koper:
1920: Circolo sportivo Capodistriano, 1945: Unione sportiva Capodistriana, 1947: Aurora Koper, Meduza Koper, 1949: Proleter Koper, 1952: Aurora ( verjetna združitev treh klubov), 1955: NK Koper Tomos ( 61,62,63,64,65,66. ), 2002: FC Koper Sport line, 2004: FC Sport Line Koper, 2005: FC Anet Koper, 2006: FC Koper, 2009: FC Luka Koper, 2017: FC Koper
Prvo nogometno igrišče
Unione sportiva Capodistriana si je ob prizadevni pomoči Daria Benvenutija, Nicole Derina, Cesare Giachina, Romea Schera in drugih hitro opomogla, na Bonifiki pa je nastalo novo igrišče. Čeprav velja, da so bile tedanje športne naprave bolj provizorične, je Koper vendar imel tudi atletsko stezo ter igrišči za košarko in odbojko. Na novem nogometnem igrišču so uvodoma odigrali dve prijateljski tekmi, prava športna aktivnost pa se je začela razvijati z vrnitvijo mladih fantov z bojišč in iz koncentracijskih taborišč. Nogomet se je začel naglo širiti tudi na podeželje in zanimanje zanj je bilo iz tekme v tekmo večje. Kronisti so zapisali, da se je na posameznih tekmah že zbralo tudi po več kot tisoč gledalcev.
Koper nastopal v pokalu Intertoto in obstal na zadnji stopnički.
Preberi več
V tokratni izdaji Nostalgije se vračamo v leto 1988, ko je Koper igral kvalifikacije za uvrstitev v drugo zvezno ligo (1. B ligo).Politična situacija v najbolj severni jugoslovanski republiki je bila napeta do skrajnosti. V takšnih razmerah je moral prvak SNL Koper igrati kvalifikacije za enotno drugo zvezno ligo, tako imenovano 1. B ligo. Jugoslovanska …
Koper je igral za 1. B ligo, profitirala pa je Olimpija
Preimenovanje klubov
Unione sportiva Capodistriana, ki je sprva veljalo za zelo močno društvo – vključeno je bilo v CONI (Circolo olimpico.nazionale ltaliano) – se je po kratkem povojnem delovanju že leta 1946 preimenovala v Auroro, društvo pa je kasneje pod svojo streho združevalo športnike iz različnih panog (ob nogometu še atletike, namiznega tenisa, košarke in plavanja). Predsednik Aurore je bil Nello Pelascier, po poklicu tiskar. V prvem letu je Aurora imela 100 članov, z izjemo enega so bili vsi italijanske narodnosti, šlo pa je za same domačine. Edini Slovenec med njimi je bil Boris Košele, ki je opravljal naloge tehničnega vodje-društva Aurora.Leta 1947 sta bili v Kopru ustanovljeni še dve društi ŠD Meduza (nogomet, košarka, namizni tenis) in ŠD Partizan (nogomet, atletika, odbojka, namizni tenis, plavanje, boks). Lastna sedeža društva sta imela le Aurora in Meduza, poleg pisarn pa je bilo na sedežu tudi plesišče – palestra, kjer so ob nedeljah prirejali plese. Med tednom so v teh prostorih člani društva lahko prosti čas preživljali tudi z igranjem biljarda, šaha, kart. Aurora je združevala predvsem mladino, Meduza pa delavce in obrtnike.
Po drugi svetovni vojni
1948 je bilo ob Obali aktivnih 15 klubov Po letu 1945 se je pričelo intenzivno ustanavljanje mestnih klubov na Obali in poživitev dela znotraj njih. Najprej so delo obnovila že znana društva (Unione sportiva) iz Kopra, Pirana in Izole. Že takoj so bili najbolj aktivni nogometni klubi, ki so v začetku tekmovali v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), v katero so bili vključene ekipe iz hrvaške Istre, slovenske obale in klubi iz okolice Trsta.
Največji porast je nogomet zabeležil leta 1948, ko je bilo v obalnem pasu že aktivnih 1S nogometnih klubov. Samo v Kopru jih je bilo šest (Aurora, Meduza, Partizan, Edilit, Adria. ), leto zatem pa je bil ustanovljen še Proleter. Le Partizan in Proleter sta bila slovenska kluba, vsi ostali klubi v Kopru pa so za člane imeli pripadnike italijanske narodnosti. Leta 1950 so v Šmarjah ustanovili NK Branik, v Novi vasi pa NK Mladi rod. Nogomet je bil na Obali res pravi šport številka ena, kar potrjujejo tudi podatki o številu članstva: od 30 v NK Mladi rod do 320 v NK Aurora. Boris Košele prvi (edini) Slovenec pri Aurori. Gombač Evgen je igral za mladince in kasneje za člane Aurore (1953). Z združenjem dveh klubov Aurore in Meduze je leta 1952 nastal novi klub , ki se je imenoval Aurora. Barve Aurore sta bili bela in črna, Meduza je bila rumeno modra, ki so jih povzeli za barve novega kluba.
Zlata leta
Na občnem zboru 30 junija 1955 se je Koprska Aurora preimenovala v nogometni klub Koper. Po vojni čas med leti 1955 in 1965 ni bogat s podatki o klubu. Vemo samo to, da so si zaman prizadevali za povratek v elitno konkurenco, kar nekaj let in iz nje zopet izpadel leta 1966. Takrat so bili najboljši Škorjanec, Ivankovič, in Pinterič. Kot šesto uvrščeni se vrnejo leta 1968, a naslednje leto znova izpadejo. V teh letih je tudi igral Malkoč Ekrem verjetno do sedaj najboljši igralec Kopra. Leta 1972 so solidni peti, a vzdržijo v prvi ligi samo štiri leta. Leto 1981 prinese lepše čase, saj se ponovno uvrstijo v prvo ligo. Tokrat dosežejo najboljše rezultate v zgodovini kluba. Po treh letih so tretji (Fingšt doseže 10 zadetkov), naslednje leto v sezoni 1984/85 pa v sijajnem slogu postanejo slovenski prvaki. Najboljši strelec je Studen, zaigrali so že perspektivni Badžim, Zulič in Jermaniš.
Za zlata leta kluba se upošteva druga polovica 80-ih, ko je Koper v sezoni 1984/85 osvojil 1. mesto v takratni Slovenski ligi, ki je bila sicer v močnem nogometu nekdanje Jugoslavije 3. rang tekmovanja. Sledila je zgodovinska uvrstitev v 2. jugoslovansko ligo, in odigrajo tudi finale za amaterskega prvaka bivše države, kjer pa je Koper obstal le eno sezono. V sezoni 1987/88 je bil znova na robu 2. lige, a je v dodatnih kvalifikacijah izpadel proti Bački (1:1, 0:1), zaradi česar je prišlo do velikega osipa gledalcev, ki so ocenili, da je bila tekma »prodana«. Navijačem je bila namreč sumljiva predvsem prva tekma na gostovanju v Bački Palanki, kjer nista smela zaigrati dva ključna igralca, ker misteriozno nista imela podaljšanega sicer rutinskega zdravniškega pregleda. Na povratnem srečanju na koprskem stadionu Bonifika se je zbralo med 8000 in 9000 gledalcev, kar je bilo dotlej doseženo (ali preseženo) le na srečanju z ljubljansko Olimpijo leta 1987 in sicer nekaj več kot 10000 pred tem, kasneje pa koprskih nogometašev nikoli več ni spremljalo toliko ljudi. Leta 1987 so drugi v SNL, najboljša sta Osibov in Breznikar, naslednje leto pa postanejo še drugič republiški prvaki in si priborijo možnost sodelovanja v medrepubliški ligi, kjer sta blestela Volk in Voljč. Leta 1990 in 1991 so osvojili tudi slovenski pokal. Za rekordno zmago še vedno velja tista proti trboveljskemu Rudarju z 8:1in proti Novi Gorici 7:1, obe zmagi sta bili doseženi v gosteh.
Koper_ 1986
Preberi: Koper je igral za 1 B ligo, Olimpija pa je …
Samostojna država
V obdobju samostojne Slovenije niso več tako uspešni. Začeli so z dvema zaporednima osmima mestoma, čeprav so veljali zaradi izkušenj iz jugoslovanskih časov za ene izmed favoritov, nato pa za lep čas neslavno poniknili med prvo in drugo ligo. Na poti stare slave se uspešno vračajo ob koncu tisočletja, ko so osvojili tretjo mesto leta 2002, naslednje leto pa se uvrstili še v polfinale pokala Intertoto, kjer jih je po tesnem boju izločil nizozemski Heerenveen (obdobje strelskega praznika Trenevskega in Jakomina), vrhunec pa so dosegli z zmago v pokalu Hervis, ko so v sezoni 2005/06 v finalu ugnali celjski CMC Publikum po izvajanju enajstmetrovk (1:1). Naslednje leto v sezoni 2006/07 ponovno osvojijo pokalno lovoriko in v finalu premagajo Maribor z rezultatom 1:0. Po dolgem času leta 2010/11 Koprčani postanejo državni prvaki in osvojijo tudi super pokal z zmago proti Mariboru. Sezona 2014/15 klubu prinese novo pokalno lovoriko, ko doma premagajo ekipo iz Celja. Isto leto pa osvojijo še super pokal z zmago nad državnimi prvaki Mariborom. Leto 2015 si bomo zapomnili po igranju tekme v drugem pred kolu Evropa Ligue proti Splitskemu Hajduku, ko nas je na Poljudu gledalo 25000 gledalcev, kar je zagotovo rekord v zgodovini kluba. “Kanarčki”, kot jih ljubkovalno imenujejo domači navijači, so po odhodu predsednika Subana v Mursko Soboto dobili med tekmovalno sezono 2005/06 novega lastnika, saj je vložil kar nekaj sredstev v klub tudi ameriški poslovnež Milan Mandarić.
Širok seznam reprezentantov
Igralci, ki so poniknili v Kopru in postali reprezentante širijo bogat in dolg seznam. Na njemu najdemo imena kot so Marinko Galič, Mladen Rudonja, Zlatko Dedič, Goran Šukalo, Alfred Jermaniš, Boško Boškovič, Andraž Struna, Andrej Poljšak, Branko Zupan, Igor Benedejčič, Samir Zulič, Aljaž in Andraž Struna, Vili Bečaj, Amer Jukan, Patrik Ipavec, Enej Jelenič, Saša Jakomin, Jan Koprivec, Aleksander Rajčevič, Elvis Ribarič, Matej Palčič, Miha Blažič, Domen Črnigoj, ki so vsi v času slovenske samostojnosti nosili ”rumeno modri” dres. Igor Benedejčič je dosegel prvi gol za slovensko reprezentanco na gostovanju proti Estoniji in postal tudi začasni selektor reprezentance. Mladen Rudonja je bil strelec odločilnega zadetka za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2002. V dodatnih kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu v nogometu 2010 pa je proti Rusiji zadel Zlatko Dedič. Najboljši klubski strelci so Miloš Breznikar, sledita mu Sašo ”Tojo” Jakomin, Patrik Ipavec in Vili Bečaj. Prvi gol pokalu UEFA je dosegel Viler Mitja. Največ nastopov za Koper pa je zbral dolgoletni kapetan Ermin Hasič, Andrej Poljšak in Edmond Gunjač.
Zadnja leta
Leta 2010 mestna občina Koper obnovi nogometni stadion in na starem peščenem igrišču zgradi popolno nov atletski stadion. Nogometno igrišče na prostoru, kjer je še danes, je bilo zgrajeno leta 1947. Pred tem je bilo nekoliko bolj severno, ob vratih Muda (Prešernov trg) in je bilo drugače obrnjeno, material za drenažo igrišča je bil pripeljan iz koprskih zaporov. Tega leta “kanarčki” postanejo tudi državni prvaki. V letu 2016 vodstvo kluba na skupščini zamenja grb kluba, ki smo ga na prsih ponosno nosili cca 46 let. Oris mesta Kopra v nogometni žogi je zamenja kozel, ki pa ni bil sprejet s strani navijačev in mnogo številnih igralcev, ki so kdaj koli igrali za ta klub, je pa dolga leta koza bila maskota kluba. Vedeti moramo, da je Koper ali antično Capris dobil ime po kozah, ki so se pasle po pobočjih našega mesta. Krajevno so domačini koze imenovali cavre, ožji del mesta okoli trga je bil Caprile, prebivalce ožjega dela mesta pa so se imenovali Cavresani.
Razgibano leto 2017
Zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti klub ni dobil tekmovalne licence za sezono 2017/18. Pred koprskim nogometnim stadionom so gorele svečke v spomin na bogato 97 letno tradicijo koprskega nogometa. FC Koper je v sezoni 2016/17 osvojil 6. mesto, a po merilih licenciranja ni prejel tekmovalne licence pod okriljem SNL. Kot je znano, je bil klub v obdobju licenciranja v prisilni poravnavi, saj je njegov dolg znašal več kot tri milijone evrov. Do spora med tedanjim županom Borisom Popovičem in Milanom Mandarićem je prišlo zato, ker je le ta ustavil odplačevanje ustvarjenega dolga do slednjega. Koprski klub je postal insolventen in je predlagal prisilno poravnavo. Zaradi tega je v bistvu propadla tudi najbolj vidna dejavnost društva, igranje članskega moštva v prvi ligi. Vodstvo kluba se je tudi obrnilo na mednarodno športno razsodišče TAS (CAS), vendar pritožbi sodišče ni ugodilo. FC Koper naj bi tako igral v ligi pod okriljem MNZ v občinski ligi. Na srečo koprske mladine je nogometna zveza kljub temu dovolila mlajšim kategorijam igrati v zveznih prvih ligah.
Sezona 2017/18
Klub je svoje delovanje v slovenskem nogometu nadaljeval v najnižji primorski ligi. Pričakovani rezultati niso nikogar presenetili saj ekipa ni imela dostojne konkurence. Prvenstvo so zaključili brez poraza in tako napredovali ligo višje. Se pa je zgodilo nekaj, kar si ne bi nikoli niti upali pomisliti, slabi rezultati v mladinskih selekcijah so namreč pripeljali do tega da, so po 27 letih igranja v prvi ligi naši mladi igralci izpadli. Vsekakor črni madež na delo v mladih selekcijah kluba, ki jim naslednja vodstva bodo morala posvetiti več pozornosti in spet postaviti prvo ekipo in mladež tam kamor naš klub z bogato tradicijo sodi.
Sezona 2018/19
Napredovanje prve ekipe v drugo ligo in povrnitev starih simbolov. Rumeno modri so v sezoni 2018/19 osvojili prvo mesto v tretji ligi zahod in se uvrstili v drugo ligo. Zgodila se je tudi združitev ženskega nogometnega kluba Ankaran in FC Koper, ki po nekaj letih premora, bolj točno od leta 1997 zopet nastopajo v slovenski ligi kot ŽNK Koper Obala.
Sezona 2019/20
FC Koper igra v sezoni 2019/20 v drugi slovenski ligi. V sezoni, ko je bila ekipa Kopra trenutno uvrščena na prvem mestu se je zgodilo tole . Zaključi se tekmovanje v 2. SNL zaradi korona virusa. ”Upoštevajo se rezultati na dan prekinitve tekmovanja, kar pomeni, da v primeru uspešno končanega licenčnega postopka v Prvo ligo Telekom Slovenije za sezono 20/21 napreduje Koper. Zmagovalca lige za sezono 2019/20 se zaradi ne izvedbe zadnje tretjine tekmovanja ne razglasi,”
Sezona 2020/2021
Vrnitev v prvo ligo kjer so “kanarčki” izborili obstanem v igranju kvalifikacij proti Krki. Na polovici igranja so sicer po dobrih rezultatih imeli priložnost igranja tudi v Evropskih tekmovanjih.
Sezona 2021/2022
Po nekaj letih zopet uspeh , osvojili smo še četrtič pokal in bili uspešni tudi v prvenstvu. Do zadjega kroga smo bili v igri tudi za prvaka.
Koper je igral za 1. B ligo, profitirala pa je Olimpija
Koper nastopal v pokalu Intertoto in obstal na zadnji stopnički.
Opomba urednika:
Vir zgornjega zapisa predstavlja diplomska naloga Vanje Košpenda na fakulteti za šport v Ljubljani, začetki in razvoj nogometa v Kopru. Nogometnega časopisa Rumeni. Zbrano gradivo, po pripovedovanju Evgen Gombač, Fulvio Santin, Guerino Kavalič in mnogi drugi, ter gradivo, ki sem ga zbiral sam po raznih drugih virih.
Vir – Maleševič Stojan, Vir-dip. nal. V.Košpenda, Vir-čas. Rumeni, Internet, časopisi itd,