Nostalgija se vrača v sezono 2003/2004, ko je Koper nastopal v pokalu Intertoto in obstal na zadnji stopnički. Čeprav je primorskega prvoligaša pred začetkom sezone 2003/04 zapustil srbski mecen Georg Suban, je Koper v tej sezoni dosegel svoj največji evropski uspeh. Suban, razočaran zaradi neuspehov na igrišču, je odšel v Mursko Soboto in s seboj vzel kar osem igralcev. Z bivšim predsednikom so v Prekmurje “pobegnili” Aleš Mejač, Matjaž Lunder, Manuel Peršič, Romano Obilinović, Žarko Jeličić, Mirko Bunjevčević, Patrik Ipavec in Bekim Kapić. V nasprotni smeri, se pravi iz Murske Sobote v Koper, pa je šel samo Makedonec Viktor Trenevski. Z odhodom Subana je alfa in omega obalnega kluba spet postal gradbinec Ante Guberac, ki je bil pred tem “le” športni direktor.
Kljub eksodusu pa so imeli na Obali še vedno zavidanja vredno ekipo, polno nogometnih imen, ki še danes nekaj pomenijo. V rumeno-modrem so takrat igrali vratar Ermin Hasić, branilca Alen Ščulac in Andrej Poljšak, vezist Igor Benedejčič ter napadalci Jaka Štromajer, Oliver Bogatinov in Saša Jakomin.
S tem, ko so v sezoni 2002/03 osvojili peto mesto, so si Koprčani pridobili pravico, da Slovenijo zastopajo v pokalu Intertoto, najmanj cenjenemu evropskemu tekmovanju, ki je bilo pod okriljem Uefe šele od leta 1995. Žreb jim je v prvem krogu namenil uglednega hrvaškega nasprotnika Zagreb, ki ga je vodil legendarni Cico Kranjčar. Zagrebčani so bili leta 2002 celo hrvaški prvaki, do takrat edini klub, ki je razbil prevlado Dinama in Hajduka. Primorcem torej nihče ni pripisoval večjih možnosti za uspeh.
Na Bonifiki se je 22. junija 2003 zbralo 1200 gledalcev, ki je pozdravilo novega trenerja Milivoja Bračuna, prenovljeno ekipo in lepo zmago, ki jo je z edinim golom na tekmi zagotovil ljubljenec občinstva Tojo Jakomin. Na povratni tekmi na Štadionu v Kranjčevićevi ulici so “kanarčki” pred 1300 gledalci iztržili neodločen rezultat 2:2. Junak tekme je bil Viktor Trenevski, ki je v svojem prvem nastopu v rumeno-modrem dosegel dva gola.
V drugem krogu so Koprčani dobili nasprotnika po meri – slovaško ZTS Dubnico, ki je prepričljivo izločila ciprski Olympiakos iz Nikozije (3:0, 4:1). Člana ciprske ekipe sta bila sicer tudi slovenska reprezentanta Marko Simeunović in Miran Pavlin, vendar je Olympiakos Slovakom nasproti postavil pomlajeno ekipo brez zvezdnikov. Dubnica je bila v minulem slovaškem prvenstvu šele šesta, tako da se je zdelo, da imajo rumeno-modri lepo priložnost za še en evropski uspeh.
V soboto, 5. julija 2003, so Koprčani pred 1500 gledalci še drugo evropsko tekmo na domačih tleh dobili s tesnih 1:0. Čeprav so Slovaki že v 24. minuti ostali brez izključenega vratarja Kovača (igral je z roko izven svojega kazenskega prostora) in je moral v vrata rezervist Poštrk), Primorci nikakor niso mogli streti žilavih gostov. Junak je bil na koncu spet Viktor Trenevski, ki je v drugem polčasu zamenjal Darka Kremenovića in v tretji minuti sodnikovega dodatka z levico lepo premagal slovaškega vratarja za minimalno prednost pred povratno tekmo.
Na Slovaško so se Koprčani odpravili dobro razpoloženi. Za to ni poskrbel samo rezultat prve tekme, pač pa dejstvo, da so pred odhodom dobili plače, kar v tistem obdobju v slovenskem nogometu žal ni bilo samoumevno. Napadalec Tojo Jakomin pa je bil dobre volje tudi zaradi ribiških podvigov dan pred odhodom: “Super je, včeraj sem ujel tri ribone in štiri špare!”
Tudi v sezoni 2003/2004 je bil v Kopru prisoten Anto Guberac, ki je trenutno (znova) na čelu kluba.
Dobro vzdušje se je poznalo tudi na štadionu v Dubnici nad Vahom, na severozahodu Slovaške, blizu meje s Češko, kjer je Koper pred kar 3500 gledalci iztržil rezultat, ki mu je odgovarjal. Zgodnje vodstvo domačih Primorcev ni zmedlo. Že v 14. minuti je izenačil mladi Saša Božičič, v zaključku prvega polčasa pa je Trenevski s prostega strela popeljal goste v vodstvo. Slovaki so sicer v zadnjih desetih minutah preobrnili rezultat in zmagali s 3:2, a zaradi več doseženih golov v gosteh, so šli rumeno-modri v naslednji krog.
Tretji evropski nasprotnik Kopra je bil grški klub Egaleo iz predmestja Aten. Modro-beli so v sezoni 2002/03 zasedli deseto mesto v grški superligi in so se uvrstili neposredno v tretji krog pokala Intertoto. Čeprav so šele začeli s pripravami, so bili vseeno favoriti proti Koprčanom. Slednji so se v Atene odpravili z redno letalsko linijo prek Benetk. Egaleo jih je zaradi prenovitvenih del na svojem štadionu gostil na igrišču Akratitosa. Zbralo se je 1500 gledalcev, ki so doživeli pravi šok. Prvi polčas se je sicer končal brez golov, v drugem pa jih je padlo kar pet, slavili pa so gostje iz Slovenije s 3:2. Mož odločitve je bil spet Viktor Trenevski z dvema goloma, enega pa je dosegel Nebojša Kovačević. Oba gola za domače je dosegel Michalis Chatzis. Domači trener Georgios Chatzaras se ni preveč obremenjeval s porazom: “Mi smo šele začeli s pripravami, zato dober rezultat v pokalu Intertoto za nas ni preveč pomemben.”
Na povratni tekmi v Kopru se je zbralo več kot 2000 ljudi, čeprav je bilo v prodaji zaradi demontaže stare lesene tribune samo 1900 vstopnic. V peklenski vročini so se bolje znašli domači, ki so neprespane Grke presenetili že v 10. minuti z golom Jakomina. Odprava Egalea je namreč zavrnila predlog domačega kluba, da bi se namestila v Bio Motelu, daleč od centra mesta in je raje za prenočitev izbrala Hotel Koper. Ker pa je bila takrat na sporedu tradicionalna Koprska noč, je bilo v središču mesta glasno in veselo do treh zjutraj. Kljub pomanjkanju spanca pa so gostje takoj izenačili in napeto je ostalo do konca. V 72. minuti se je zdelo, da je Božičič zapečatil usodo modro-belih, vendar je tri minute pred koncem izenačil Ioannis Christou in poskrbel za napeto končnico. Toda utrujeni Grki niso zmogli resnega pritiska in Koper se je veselil zgodovinske uvrstitve v enega od šestih polfinalnih obračunov pokala Intertoto.
Sistem pokala Intertoto je bil namreč tak, da so bila na koncu na sporedu tri finalna srečanja, ki so dala tri klube, ki so se uvrstili v pokal UEFA. Na predzadnji stopnički, torej v enem od šestih polfinalnih obračunov, je rumeno-modre čakal ugledni nizozemski Heerenveen. Frizijci so minulo sezono v eredivisie končali na sedmem mestu, s čimer so si priigrali nastop v tretjem krogu pokala Intertoto, kjer so s 4:1 in 1:0 gladko izločili belgijski Lierse. Da gre za klub povsem drugih dimenzij od prejšnjih koprskih nasprotnikov je potrdil tudi obisk na štadionu Abe Lenstra. Čeprav ima mesto Heerenveen le okoli 30.000 prebivalcev, se je na tekmi pokala Intertoto proti anonimnemu gostu iz Slovenije zbralo 11.000 gledalcev. Poleg tega je trener Foppe de Haan na igrišče poslal svojo najmočnejšo enajsterico, ki je takoj stisnila Koprčane na njihovo polovico in že v prve pol ure dvakrat matirala Ermina Hasića. To je bil na koncu tudi končni rezultat, ki je Frizijcem zagotavljal udobno prednost.
Saša Jakomin se je v zgodovino zapisal kot eden najboljših nogometašev Kopra v novejši zgodovini kluba.
V sredo, 6. avgusta 2003, se je na Bonifiki zaključila koprska evropska odisejada. Po mesecu in pol junaških podvigov se je Heerenveen izkazal za nepremostljivo oviro. Pred 1800 gledalci so dali rumeno-modri vse od sebe in z golom Jakomina v 27. minuti premagali renomiranega nasprotnika. Zaradi kartonov in poškodb je v prvi postavi nastopil celo športni direktor Alfred Jermaniš, ki je na mestu libera odigral odlično tekmo. Po tem ko so izločili že tri nasprotnike, so bili na koncu za gol prekratki, da bi Nizozemce “odvlekli” v podaljške.
Dobro formo so Koprčani prenesli tudi v državno prvenstvo, saj so sezono 2003/04 končali na zelo dobrem četrtem mestu, le šest točk (dve zmagi!) za prvaki iz Nove Gorice. Za točko pa so bili boljši od Subanove Mure na petem mestu.
vir Nogomania nostalgija