V tokratni izdaji Nostalgije se vračamo v leto 1988, ko je Koper igral kvalifikacije za uvrstitev v drugo zvezno ligo (1. B ligo).Politična situacija v najbolj severni jugoslovanski republiki je bila napeta do skrajnosti. V takšnih razmerah je moral prvak SNL Koper igrati kvalifikacije za enotno drugo zvezno ligo, tako imenovano 1. B ligo.
Druga polovica osemdesetih let velja za zlato obdobje nogometnega kluba Koper, ki je v mestu in okolici postal daleč najbolj priljubljen športni kolektiv. Tekme rumeno modrih so tedaj spremljale množice navijačev. Po naslovu prvaka Slovenije se je klub v sezoni 1985/86 uvrstil v drugo ligo nekdanje skupne države Jugoslavije, ki je veljalo za izredno zahtevno in so v njem obstale le kvalitetne in izkušene ekipe. Koprčane je neizkušenost, predvsem pa sodniška kuhinja, ki je bila sicer značilnost te lige, pripeljala do izpada že po prvi sezoni. Doma so sicer osvajali točke, na gostovanjih pa so beležili tesne poraze.
Jugoslovanska nogometna zveza se je namreč odločila za reorganizacijo ligaškega nogometa. Namesto dveh drugih lig (zahodne in vzhodne) s po 18 klubi so se odločili za enotno drugo ligo z 20 klubi, tretji rang tekmovanja pa v sezoni 1988/89 niso bile več republiške lige, pač pa štiri medrepubliške lige (sever, jug, vzhod, zahod).
V novo drugo ligo se je uvrstilo po devet klubov iz zahoda in vzhoda, ter dva zmagovalca kvalifikacij med republiškimi in pokrajinskimi prvaki. Olimpija je v drugi ligi-zahod zasedla šele dvanajsto mesto in se ni uspela avtomatično uvrstiti v združeno ligo. Toda Nogometna zveza Jugoslavije je določila, da mora imeti vsaka republika (in pokrajina) v prvem letu reorganiziranega nogometa vsaj enega predstavnika v obeh najvišjih ligah. Tako je prišlo do situacije, da bi uspeh Kopra v kvalifikacijah obsodil Olimpijo na tretji rang tekmovanja, neuspeh pa bi pomenil njeno naknadno uvrstitev v 1. B ligo po “republiškem ključu” na račun Iskre iz Bugojna.
Tudi kvalifikacije so bile razdeljene na zahod in vzhod. Koprski rumeno-modri so za prvega nasprotnika dobili bosanskega prvaka Radnik iz Bijeljine, drugi zahodni par pa sta sestavljala hrvaški Zagreb in vojvodinska Bačka. (Na vzhodu pa so se soočili prvaki Srbije, Črne gore, Kosova in Makedonije.)
Na prvi tekmi na Bonifiki se je 22. junija 1988 zbralo 6000 gledalcev. V koprskem moštvu je igralo nekaj še danes dobro znanih imen. V vratih je bil Robert Volk, v zvezni vrsti Samir Zulić, Igor Benedejčič in Alfred Jermaniš, v napadu pa Vlado Badžim in Miloš Breznikar. S klopi je obalni klub vodil Mariborčan Milan Miklavič. Primorci so si že v prvem polčasu zagotovili lepo prednost z goloma Jermaniša in Nevia Finkšta, v drugem delu pa kljub pobudi niso več zatresli gostujoče mreže.
Kljub prednosti dveh golov pa povratna tekma na severovzhodu Bosne in Hercegovine še zdaleč ni bila formalnost. Koprčani so se odločili, da se ne bodo branili s klasičnim “bunkerjem”, kot je bilo to takrat v navadi za gostujoča moštva, pač pa so zaigrali zelo pogumno in napadalno. V prvem polčasu je 5000-glavi množici dvakrat zastal dih, ko sta Badžim in Finkšt stresla okvir vrat, vendar sta ekipi na odmor odšli brez golov. V drugem delu so domači zaigrali na vse ali nič in najboljši strelec Radnika Nikola Bala je v 62. minuti vendarle premagal Volka. Toda bosanskim prvakom je zagon vzela izključitev branilca Arapovića in Primorci so tekmo srečno pripeljali do konca.
Zadnja prepreka za kanarčke je bila Bačka iz Bačke Palanke, ki je nekoliko presenetljivo izločila favorizirani Zagreb (1:0, 0:0). Domišljijo koprskih navijačev so burile govorice, da sta se v igro vključili Olimpija in Iskra iz Bugojna, ki naj bi želeli v zakulisju poskrbeti za svoje interese. Koprske priprave je nekoliko zmotil tudi izlet enaindvajsetletnega Alfreda Jermaniša v Zahodno Nemčijo na preizkušnjo, vendar se je še pravočasno vrnil.
Tik pred tekmo v Bački Palanki je Miklavič ostal brez dveh pomembnih igralcev. Šlo je za neumno administrativno napako. Luka Maglica in Miloš Breznikar v tekmovalno knjižico nista imela vpisano, da sta plačala članarino in sta morala tekmo spremljati s tribune. 6000 gledalcev na mestnem štadionu je skočilo na noge že v 9. minuti, ko je (kasnejši igralec Olimpije) Mile Tešić z ostrim strelom z roba kazenskega prostora zadel levi spodnji kot Volkovih vrat. Tudi v nadaljevanju tekme so bili Vojvodinci precej boljši, zapravili so celo vrsto lepih priložnosti (tudi enajstmetrovko), kazen pa je sledila v 63. minuti. Takrat je strel Vlada Badžima še en kasnejši igralec Olimpije Petar Pisanjuk nesrečno preusmeril v svojo mrežo in izid je bil izenačen. Koprčani so bili na pragu največjega uspeha v zgodovini kluba.
V sredo, 6. julija 1988, je Bonifika pokala po šivih. Na dotrajane betonske tribune koprskega štadiona se je v hudi poletni pripeki nagnetlo 9000 ljudi. Miklavič tokrat ni mogel računati na svojega kapetana, Cerkničana Roberta Voljča (mlajšega brata bolj znanega bivšega igralca Olimpije Janeza Voljča), ki je v Bački Palanki prejel drugi rumeni karton in ni smel nastopiti. Manjkal je tudi poškodovani Badžim. Sta se pa v moštvo vrnila Maglica in Breznikar, ki sta po neumnosti izpustila prvo tekmo.
Pomembnost srečanja in vročina (36° Celzija) sta nekoliko vplivali na igro v prvem polčasu. Obe moštvi sta igrali precej previdno. Kljub temu so Breznikar, Finkšt in Benedejčič zapravili solidne priložnosti za domačo ekipo, najnevarnejši pri gostih pa je bil spet Tešić. Ta elegantni vezist je bil v drugem polčasu tudi mož odločitve. V 70. minuti je domača obramba zaspala, vratar Volk je žogo odbil na noge Tešiću, ki jo je neoviran poslal v prazno mrežo. V zadnjih dvajsetih minutah so se kanarčki trudili izenačiti, a jim to ni uspelo. V 84. minuti je Breznikar z dveh metrov zadel vratnico in zadnja priložnost, da bi Primorci izsilili enajstmetrovke je splavala po vodi.
BAČKA PALANKA – KOPER 1:1 (Gradski stadion, 6000 gledalcev)
Strelca: 1:0 Tešić(9), 1:1 Pisanjuk(avtogol-63)
Koper: Volk, Cepović(Galič), M. Radovanović, B. Radovanović, Voljč, Zulič, Benedejčič, Jermaniš(Trajber), Finkšt, Badžim, Barjakatarević.
Povratna tekma, KOPER – BAČKA 0:1 (Bonifika, 9000 gledalcev)
Strelec: Tešić(70)
Koper: Volk, Cepović, M. Radovanović, B. Radovanović, Maglica, Zulič, Benedejčič, Jermaniš, Finkšt, Barjaktarević, Breznikar.
V 1. B ligo se je tako po “republiškem ključu” na račun Iskre iz Bugojna uvrstila Olimpija. Kasneje so se okoli te tekme spletle mnoge zgodbice in legende, od tega, da je Olimpija v zakulisju izkoristila ves svoj vpliv, da Kopru ne bi uspelo, do tega, da je obalni klub “prodal” tekmo, ker ni imel materialnih sredstev za tekmovanje v relativno dragi vsejugoslovanski 1. B ligi. Kakorkoli že, v sezoni 1988/89 je nato Olimpija pod vodstvom legendarnega Miloša Šoškića proti vsem pričakovanjem pokorila močno konkurenco v drugi zvezni ligi in se spektakularno vrnila med jugoslovansko elito, Koper pa je do razpada Jugoslavije životaril v medrepubliški ligi.