Navijači

Začetki navijanja v Kopru in prve navijaške skupine 

 


Navijaštvo v Kopru sega v daleč v 1945 leto, torej v leta po drugi svetovni vojni. Tekme so se igrale predvsem na lokalni ravni in to ni bilo tisto navijanje, ki ga poznamo iz kasnejših obdobij nogometnega kluba. Prvo pravo navijanje so obalni prebivalci doživeli na tekmah obeh obalnih ligašev v šestdesetih letih. Edini pravi derbi Kopra je bil in bo proti sosedu iz Izole. Na tekmah se je zbralo vedno veliko gledalcev (več kot 4000). Romali so iz kraja v kraj, odvisno, kje se je igrala tekma. Z avtobusi, peš,in z vozovi in vse skupaj dopolnjeno z medsebojnimi celotedenskimi zbadanji, kdo je boljši. Ustvarjali so enkratno vzdušje na obali pred vsako tekmo.  S simboli kot so maskote, topovi in drugi rekviziti obeh klubov so bili navijači vedno  prisotni na vseh tekmah. Izolski osel s klobukom, koprska koza na sredini igrišča, golob na izolskih zastavah in seveda  ”kanarček”.

Največji navijač Kopra vseh časov, Resinovič Stanislav imenovan Jagoda ( ime je dobil, po zelenjavni trgovini Jagoda v Kidričevi ulici v Kopru),  ki je  s svojimi vzkliki “start kanarčki” dal ljubkovalno ime našim igralcem, ki ga še danes vzklikamo. Jagoda je bil vedno oblečen v modri suknjič, rumene hlače,  zavezano rumeno kravato in s kapo na glavi. V roki je držal značilna rumeno modra zvonca. Žal pa ni dočakal naše uvrstitve v drugo jugoslovansko ligo, ker je tisto leto umrl. Toda za njim bo vedno ostal spomin, kot na enega od največjih med največjimi v koprski navijaški zgodovini.

Prvega in pravega organiziranega navijanja sežejo v davna leta 1984/85, ko je Koper postal prvič republiški prvak. S posebej najetim vlakom  smo se odpravili v Maribor in z zmago proti Kovinarju osvojili prvo mesto. Lovoriko smo proslavljali na Titovem trgu  ter slavili do jutranjih ur. Koprčani leta 1985/86, še niso izoblikovali prave organizirane navijaške skupine.

Navijači so predvsem prihajali organizirano iz Hrvatinov, iz Bertokov, iz Marezig, z Markovca in Olma ter drugih krajev iz okolice Kopra, vse do hrvaškega Buzeta. Za “kanarčke” smo navijali vsi, ves stadion je bil odet v rumene zastave.

Trobente, bobni, igrala je godba na pihala , bile so povorke s konji in druge zanimive stvari.  Znani smo bili po vsej Jugoslaviji in verjeli ali ne, oglašali so se tudi navijači Kopra iz Makedonije in vseh ostalih republik bivše države ter iz daljne Avstralije. Na vsaki domači tekmi je koprsko moštvo spremljalo več kot 5000 gledalcev.

Po izpadu iz 2. Jugoslovanske lige je Koper igral v slovenski ligi proti Olimpiji. Na pohod v Ljubljano, se je takrat odpravilo okoli 3000 rumeno-modrih navijačev. Koprčani so na Bežigradu izobesili 350 metrsko zastavo. Kar do danes še ni uspelo nobeni drugi navijaški skupini  v Sloveniji in verjetno tudi ne bo. To pa je izziv, ki ga vijolice verjetno ne bodo nikoli dosegle in presegle. Na povratnem srečanju pa je padel rekord Bonifike, takrat se je zbralo namreč  10.500 gledalcev.

Tribuna takrat ni imela še veljavnega tehničnega pregleda, tako da to ni bila uradna otvoritev, je pa odlično prestala test. Rekord  verjetno ne bo padel še dolgo. Leta 1987 pa je nastala prva navijaška  skupina, ki je  naredila tudi svoj prvi transparent z napisom Tifozi.  Na obalnem  derbyju, z Ribarsko Izolo so naredili  incident navijačev, saj so Tifozi na začetku drugega polčasa (v 48. minuti, ki je poznana po minuti, ko Tifozi delajo bakljade) prižgali bakle, ki so vse pristale na nogometnem igrišču.

Omenimo še sezono 2002/2003, ko je po dolgem času Bonifiko obiskalo več kot 5000 gledalcev. Na tekmi proti Olimpiji so Tifozi praznovali 15. obletnico obstoja. Predstavili so koreografijo, ki smo jo vrsto let pogrešali na koprskem stadionu. Celotna glavna tribuna je bila odeta v rumeno modre zastave. Tifozi so edina navijaška  organizirana skupina, ki  po vzponih in padcih deluje še danes.

V začetku 1990 leta se je pojavila skupina Gente di Mare – Morski ljudje, ki so navijali predvsem na košarkarskih tekmah.  Marca 2002 se je ustanovila skupina Dvanajsti Kopra. Kasneje so se prelevili v rokometne navijače in še danes polnijo dvorano Bonifika in bodrijo rokometaše Cimosa.


Revija Tempo – Zastava za Guinnessovo knjigo rekordov

Zastava Kopra_426mZastava, (dolžina 426m, višina 1,30m in 83,5 težka) ki so jo zašili in sestavili navijači Kopra iz bolniških rjuh in prtov so prebarvali v rumeno modro v Tekstilni tovarni iz Ajdovščine. Prvič so jo prinesli na Bonifiko navijači iz Hrvatinov, ki so se zbirali v priljubljenem baru “Tanja”.

Koprski navijači si niso mislili, da bodo izdelali tako dolgo zastavo, ki bo prišla v Guinnessovo knjigo rekordov in postavili svetovni rekord v dolžini klubske zastave. 120 navijačev iz Ankarana in Hrvatinov je zastavo prineslo na dan tekme med Koprom in Proletrjem ( Zrenjanin) . Idejni tvorci zastave pa so bili Sead Kajtazovič in Žarko Dolinar.

Trobente, bobni, igrala je godba na pihala , bile so povorke s konji in druge zanimive stvari.  Znani smo bili po vsej Jugoslaviji in verjeli ali ne, oglašali so se tudi navijači Kopra iz Makedonije in vseh ostalih republik bivše države ter iz daljne Avstralije. Na vsaki domači tekmi je koprsko moštvo spremljalo več kot 5000 gledalcev.

Po izpadu iz 2. Jugoslovanske lige je Koper igral v slovenski ligi proti Olimpiji. Na pohod v Ljubljano, se je takrat odpravilo okoli 3000 rumeno-modrih navijačev. Koprčani so na Bežigradu izobesili 426 metrsko zastavo. Kar do danes še ni uspelo nobeni drugi navijaški skupini  v Sloveniji in verjetno tudi ne bo. To pa je izziv, ki ga vijolice verjetno ne bodo nikoli dosegle in presegle. Na povratnem srečanju pa je padel rekord Bonifike, takrat se je zbralo namreč  10.500 gledalcev.

Tribuna takrat ni imela še veljavnega tehničnega pregleda, tako da to ni bila uradna otvoritev, je pa odlično prestala test. Rekord  verjetno ne bo padel še dolgo. Leta 1987 pa je nastala prva navijaška  skupina, ki je  naredila tudi svoj prvi transparent z napisom Tifozi.  Na obalnem  derbyju, z Ribarsko Izolo so naredili  incident navijačev, saj so Tifozi na začetku drugega polčasa (v 48. minuti, ki je poznana po minuti, ko Tifozi delajo bakljade) prižgali bakle, ki so vse pristale na nogometnem igrišču.

Omenimo še sezono 2002/2003, ko je po dolgem času Bonifiko obiskalo več kot 5000 gledalcev. Na tekmi proti Olimpiji so Tifozi praznovali 15. obletnico obstoja. Predstavili so koreografijo, ki smo jo vrsto let pogrešali na koprskem stadionu. Celotna glavna tribuna je bila odeta v rumeno modre zastave. Tifozi so edina navijaška  organizirana skupina, ki  po vzponih in padcih deluje še danes.

V začetku 1990 leta se je pojavila skupina Gente di Mare – Morski ljudje, ki so navijali predvsem na košarkarskih tekmah.  Marca 2002 se je ustanovila skupina Dvanajsti Kopra. Kasneje so se prelevili v rokometne navijače in še danes polnijo dvorano Bonifika in bodrijo rokometaše Cimosa. Marca 2016 pa pride do ponovne oživitve koprskih navijačev Tifozov, ki dlje časa niso bili prisotni na domači Bonifiki.

Himna nogometnega kluba – izvajalec ansambel Platana, besedilo Janko Sever,Rumeni, rumeni- izvajalec ansambel Platana,Forza Koper- izvajalec ansambel Platana

Edini pravi derbi za zveste navijače na obali je nogometni derbi med  Izolo in Koprom. Drugih derbijev, ki jih novinarji omenjajo v medijih enostavno ni, vse ostalo so samo navadne tekme……

 

V prvih štirih sezonah po osamosvojitvi se je na Obali igral prvoligaški derbi med Koprom in Izolo. Na skupno osmih tekmah so gledalci videli pet remijev, z neodločenim izidom pa so se končala vsa štiri srečanja na koprski Bonifiki. V Izoli so se domačini veselili enkrat, »kanarčki« pa dvakrat, tudi na zadnji medsebojni prvoligaški tekmi aprila 1995 (0 : 1). Velja omeniti, da je bilo na osmih obalnih derbijih skupno doseženih le deset golov, torej zgolj 1,25 zadetka na tekmo.


Video: posnetek tekme Vir:RTV TV Koper    Posnetek derbija med Izolo in Koprom keta 1992/93

Video in zapis  iz leta 1992. Derbi Koper – Izola se je takrat na stari Bonifiki končal z rezulatom 1:1. Na tribunah se je zbralo 4000 ljudi s podporo obeh navijaških skupin Ribarov in Tifozov. Nogometno vzdušje je tako na stadionu kot tudi v mestu in okolici trajalo od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. 

Prvo pravo navijanje so obalni prebivalci doživeli na tekmah obeh obalnih ligašev v šestdesetih letih. Edini pravi derbi Kopra je bil in bo proti sosedu iz Izole. Na tekmah se je zbralo vedno veliko gledalcev (več kot 4000). Romali so iz kraja v kraj, odvisno, kje se je igrala tekma. Z avtobusi, peš, in z vozovi in vse skupaj dopolnjeno z medsebojnimi celotedenskimi zbadanji, kdo je boljši. Ustvarjali so enkratno vzdušje na obali pred vsako tekmo.  S simboli kot so maskote, topovi in drugi rekviziti obeh klubov so bili navijači vedno  prisotni na vseh tekmah. Izolski osel s klobukom, koprska koza na sredini igrišča, golob na izolskih zastavah in seveda  ”kanarček”.


 

19.04.1992  Koper, Bonifika 4000 gledalcev

Koper: Robert Volk, Aljoša Čotar, Andrej Poljšak, Damir Ban, Marino Burin, Marinko Galič, Andrej Bizjak, Andrej Tripar, Mladen Rudonja

Rezerve: Andrej Šantič, Alen Ščulac, Igor Zobec, Elvis Ribarič, Edmond Gunjač

Izola: Dragan Talajilč,  Davor Perkat, Amir Ružnič, Suharez Kraja, Peter Tosič, Nedžad Okčič, Slaven Čuček, Andrej Jureš, Slaviša Mekič, Andrej Željko, Marjan Čendak

Rezerve: Iztok Kapun, Mirsad Bičakčič, Damjan Jerman, Danijel Gregorič, Danijel Radešič

Podatke uredil in zapisal Stojan Maleševič- vse pravice pridržane

Permanent link to this article: http://www.nk-koper.si/zgodovina-navijanja/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

EnglishSlovenščina