Zgodovina kluba

Zgodovina kluba in prva slika Kopra iz leta 1920


Kratki povzetek:

Prvi zapisi o začetkih igranja nogometa v Kopru segajo daleč v čas, ko je ta predel Slovenije že spadal pod italijansko oblast, ki je krojila tudi prve športne korake na današnjem ozemlju Slovenske Obale. Prva pisana dokazila o igranju nogometa v Kopru izvirajo iz leta 1920, v Kopru je bil leta 1920 ustanovljen Circolo Sportivo Capodistriano.sicer pa se ime NK Koper pojavi šele leta 1955, z združitvijo športnih društev Aurora in Meduza nekateri viri pa tu še omenjajo tudi Proleter. Začetek nogometa na Primorskem oziroma v Kopru tako sovpada s časom po prvi svetovni vojni, ko je v Slovenskem Primorju vladala fašistična diktatura, ki je zatirala in uničevala vse; kar je bilo slovenskega. Nastanek klubov in igranje nogometa na Slovenski Obali je bilo družbeno, politično in ekonomsko pogojeno. Nogometne klube so v mestih ustanavljale skupine meščanov. Ker so v obalnih krajih tedaj živeli predvsem italijansko govoreči prebivalci, so bili tudi klubi italijanski. Društva, organizacije in klube so tedaj ustanavljali z namenom, da ta del obale poitalijančijo in takega predstavijo svetu, zato so bili po vrsti deležni močne materialne in idejne pomoči tedanje oblasti. V tistem obdobju je bila v klubih včlanjena le peščica, Slovencev, ki so jim Italijani poitalijančevali imena in priimke ter jih zmerjali z chiavi.

Prva nogometna ekipa mesta je bila ustanovljena v dvajsetih letih pod imenom Športni klub Koper, na amaterski ravni. Leta 1928 se je preimenovala v 1934 športno združenje v Kopru in Libertas. Po vojni (1946), se preimenuje v Aurora. Predsednik je v teh letih bi Nello Pelaschier. V teh letih je v športnem društvu prevladovalo italijansko govoreče prebivalstvo. Aurora je tedaj imela 100 članov, vse italijanskega rodu, z izjemo enega samega člana slovenske etnične skupine. Leta 1947 sta bila ustanovljena v Kopru še dva športna društva, Meduza in Partizan. Leta 1948, še delujoča športna društva, ki delujejo na območju Kopra razširijo tudi na sosednja obalna mesta. Oblast nad njimi in upravljanje pa je imela Aurora. Tako Meduza, Partizan, Edilit, Adria, in leta 1949 še Proleter. Samo, da sta Proleter in Partizan bila slovenska društva, medtem ko so bili Aurora (s 320 člani) in ostali Italijani. Moštva Aurora in Meduza v letih 1947,1948,1949 sodelujejo v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) z drugimi ekipami iz Trsta in Istre. Leta 1955, ko je cona B STO sedaj dodeljena Jugoslaviji, pride do združitve med Auroro in Meduzo in po pričevanju tudi Proleterja, in rojstvo nogometnega kluba Koper. Barve Aurore sta bili bela in črna, Meduza je bila rumeno modra, ki so jih povzeli za barve novega kluba.

 

Zgodovina:

V Kopru je bil leta 1920 ustanovljen Circolo Sportivo Capodistriano ,ki velja za prvo nogometno ekipo Kopra. Sestavljena je bila predvsem iz študentov, delavcev in ribičev. Nogometno igrišče se je nahajalo na zunanji strani vrat koprske Mude in na drugi strani ceste glede na današnji objekt. Igrišče je bilo peščeno, večkrat pa ga je zalila voda iz bližnjega morja. Po pripovedovanju danes že pokojnega Romea Škera je bil prvi predsednik kluba Mirko Nazarjev. Klubski barvi sta bili belo črna z emblemom redeče barve. Prav rdeč emblem je bil večkrat povod raznim izpadom gledalcev na tekmah, še posebej v notranjosti Italije. Prva nogometna ekipa Kopra je kmalu že tudi gostovala oziroma igrala tekme v Trstu, Čedadu, Dolu pri Benetkah, Vicenzi, Mestrah in v Puli. Pomembna so bila tudi srečanja proti Ederi, moštvu italijanske republikanske stranke, in proti moštvu tržaškega oddelka italijanskih državnih železnic. Najboljši igralci ekipe Circolo Sportivo Capodistriano so bili Alfredo Conelli, Vittorio Minca in Umbertn Parovel, ki je bil znan po tem, da je nogomet uspešno igral tudi v Argentini. Sicer pa je za tedanjo igro veljalo, da je bila že bolj na začetni stopnji in statična.

Med tem so koprski študentje svoje nogometno znanje posredovali tudi sosedom izi Izole, kjer so leta 1922 ustanovili Športno društvo Virtus. V Kopru se je z napredkom nogometa Circolo Sportivo Capodistriano leta 1928 preimenoval v Unione Sportiva Capodistriana. Koprčani so tedaj poznali tudi prve kondicijske priprave v telovadnici San Francesco, sodobnejši pristop pa je prinesel tudi želeni napredek v igri.

Klub je tedaj štel okoli 150 članov po pisanju Picolla pa je imel mlado in borbeno ekipo, iz katere je kar precej nogometašev že tedaj prestopilo tudi v razne klube, ki so igrali v italijanski nogometni ligi. Leta 1934 je Unione Sportiva Capodistriana prevzela ime veslaškega kluba Libertas in je nastopala v tekmovanju z imenom Unione Liberi Calciatori. V t.i. prvi diviziji so sodelovale še naslednje ekipe: Solovaj in Canotieri riunti dell’Adriatico iz Tržiča (Monfalcone), Casalini, A.C.E.G.A.T., Publico Impiego, Ber venier, Fortitudo, Ponziana, Servolana, Artiglieri Mista in Assicurazioni Generali (vsi iz Trsta), Ampelea iz Izole ter Arsia iz Pule. Koprčani so tedaj že odigrali prijateljske tekme z moštvom Pro Gorizia in tudi z Madžarskim moštvom iz Ferenzwaroscha. Iz dostopnih virov je še razbrati, da sta tedanje igralno obdobje koprske ekipe zaznamovala vratarja Fernando Favento in Derin. Pomembno vlogo so odigrali tudi bratje Scher. Vttorio je že leta 1928 iz Kopra prestopil k prvemu moštvu Triestine, ki je tekmovala v Serie A italijanskega državnega prvenstva. Njegov brat Giordano je odšel k Palmi in zaigral za Palmese, Bruno pa je prestopil v Leece (Serie B) in od tam v Toskano, kjer je igral za Lucchese v v Serie A.

Bruno Scher je postal celo vratar državne reprezentance. Iz Kopra so nato v Trst odšli tudi naslednji trije vratarji: Casanelli, Luigi Ukmar in Fabrizi. Odličen igralec koprskega Libertasa je bil tudi Mario Cociani, ki je najprej prestopil k Aquili, po, končani drugi svetovni vojni pa je odšel celo v Milano k Interju. Skupaj z njim je k lnterju (in v Serie A) odšel tudi Bruno Zago, v Trst pa so iz Kopra tedaj odšli še naslednji nogometaši: Petris, Braico, Griso, Flego in Valentinuzzi. Enega glavnih vzrokov za tako številne odhode je predstavljala slaba gospodarska razvitost Kopra, ki je pod fašizmom utrpelo precej škode. Koper je bil tedaj predvsem prosvetno mesto s šolami in samostani, brez dodatnih finančnih sredstev pa niti razvoj nogometa ni bil mogoč. In tako so si sicer obetavni igralci svojo športno srečo poiskali drugje. Precej bolj razvito je bilo tedaj gospodarstvo v sosednji Izoli, kjer si je dohodek ustvarjalo kar precej malih obrtnikov. Ti so s finančno pomočjo omogočili, da so se nogometaši Izole osamosvojili in odcepili od športnega drustva Virtus. Leta 1933 so ustanovili nogometni klub Ampelea, ki je v naslednjih letih dosegel vidne uspehe. Še največje pa ravno med drugo svetovno vojno, ko so nogometaši Izole nastopali kot poklicni igralci v italijanski ligi, ki je združevala klube iz severne Italije.Ker je bila izolska Ampelea finančno močnejša od koprskega Libertasa, si je lahka privoščila tudi prenekatere okrepitve iz Kopra. Prav v teh dogodkih pa je iskati vzroke nastalega nogometnega rivalstva Kopra in Izole, ki se je v povojnih letih le še okrepilo.

 

 

Samo šest klubov v mestu:

 

Uničujoče udarce druge svetovne vojne je občutilo tudi življenje na Primorskem, tako na gospodarskem, kulturnem kot tudi športnem področju, tako da je z vso organizirano športno aktivnostjo vred zamrlo tudi nogometno dogajanje. Že z letom 1939 so prenehale nogometne aktivnosti v Kopru in po okoliških vaseh. Ostale so le ekipe mladih fantov, ki so igrali v krajevnem prvenstvu. Iz tistih časov so se ohranila imena naslednjih ekip: Colaussi, U.R.I. (Unione ragazzi juventini), Combi (studenti del licero – Gimnazija Carlo Combi) in Virtus. Nogometaši iz sosednje Izole so tedaj beležili največje uspehe, nastopali so v poklicni italijanski ligi, ki je združevala klube severne Italije. Delovanje omenjenih društev v mestih je bilo omogočeno, ker so bili člani le teh predvsem Italijani, njihovo delovanje je bilo tako v interesu italijanskih oblasti. V prvem povojnem obdobju je na športnem področju v naših krajih delovalo še veliko Italijanov, obenem pa se je opazno večalo tudi število Slovencev, ki so se vključevali v 3 športne klube kot aktivni športniki ali športni delavci.

 

.

Hiter razmah po osvoboditvi:

 

 

 

 

Nov (krajših) zastoj v športu se je pokazal z nerešenim političnim statusom in odhodom Italijanov iz teh krajev. Za povojno obdobje sta bila značilna neustavljiva delavnost in ustvarjalnost ljudi, ki sta vplivala tudi na celotno športno življenje na Obali. To je hitro dobilo povsem druge oblike, klubi pa so italijanska imena spreminjali v slovenska. Zanimiv je podatek, da je na slovenski obali po drugi svetovni vojni delovalo celo več športnih društev kot danes. Po letu 1945 se je pričelo intenzivno ustanavljanje mestnih klubov in poživitev dela v le-teh. Najprej so delo obnovila že znana društva (Unione sportiva) iz Kopra, Pirana in Izole. Že takoj so bili najbolj aktivni nogometni klubi, ki so v začetku tekmovali v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), v katero so bili vključene ekipe iz hrvaške Istre, slovenske obale in nekateri klubi iz okolice Trsta.

.

Zgodovina beleži zaporedne ustanovitve nogometnih društev na obali:     Dosedanja imena  nogometnega kluba Koper :

1920:Circolo sportivo Capodistriano

1927:Salineri Pirano

1933:Ampelea Izola

1945:Unione sportiva Capodistriana

1946:Unione sportiva Izolana Circolo sportivo Pirano

1947:Aurora Koper, Meduza Koper,Partizan Koper,

1948:Rdeča zvezda Ankaran, Ampelea Izola, Nardone Izola,

Arrigoni Izola, Edilit Koper, Adria Koper

Jadran Dekani, Ilirija Pobegi, Olimpija Bertoki,

Dinamo,Kampel, Šalara, Soline Jernej-Piran, Strunjan

1949:Proleter Koper, Portorož

1950:Branik Šmarje, Mladi rod Nova vas

1920: Circolo sportivo Capodistriano,

1945: Unione sportiva Capodistriana

1947: Aurora Koper, Meduza Koper,

1949: Proleter Koper

1952: Aurora ( verjetna združitev treh klubov)

1955: NK Koper Tomos ( 61,62,63,64,65,66. )

2002: FC Koper Sport line,

2004: FC Sport Line Koper

2005: FC Anet Koper,

2006: FC Koper

2009: FC Luka Koper

2017: FC Koper

 

 

 Prvo nogometno igrišče:
Unione sportiva Capodistriana si je ob prizadevni pomoči Daria Benvenutija, Nicole Derina, Cesare Giachina, Romea Schera in drugih hitro opomogla, na Bonifiki pa je nastalo novo igrišče. Čeprav velja, da so bile tedanje športne naprave bolj provizorične, je Koper vendar imel tudi atletsko stezo ter igrišči za košarko in odbojko. Na novem nogometnem igrišču so uvodoma odigrali dve prijateljski tekmi, prava športna aktivnost pa se je začela razvijati z vrnitvijo mladih fantov z bojišč in iz koncentracijskih taborišč. Nogomet se je začel naglo širiti tudi na podeželje in zanimanje zanj je bilo iz tekme v tekmo večje. Kronisti so zapisali, da se je na posameznih tekmah že zbralo tudi po več kot tisoč gledalcev.
Preimenovanje klubov:

Unione sportiva Capodistriana, ki je sprva veljalo za zelo močno društvo – vključeno je bilo v CONI (Circolo olimpico.nazionale ltaliano) – se je po kratkem povojnem delovanju že leta 1946 preimenovala v Auroro, društvo pa je kasneje pod svojo streho združevalo športnike iz različnih panog (ob nogometu še atletike, namiznega tenisa, košarke in plavanja). Predsednik Aurore je bil Nello Pelascier, po poklicu tiskar. V prvem letu je Aurora imela 100 članov, z izjemo enega so bili vsi italijanske narodnosti, šlo pa je za same domačine. Edini Slovenec med njimi je bil Boris Košele, ki je opravljal naloge tehničnega vodje-društva Aurora.Leta 1947 sta bili v Kopru ustanovljeni še dve društi ŠD Meduza (nogomet, košarka, namizni tenis) in ŠD Partizan (nogomet, atletika, odbojka, namizni tenis, plavanje, boks). Lastna sedeža društva sta imela le Aurora in Meduza, poleg pisarn pa je bilo na sedežu tudi plesišče – palestra, kjer so ob nedeljah prirejali plese. Med tednom so v teh prostorih člani društva lahko prosti čas preživljali tudi z igranjem biljarda, šaha, kart. Aurora je združevala predvsem mladino, Meduza pa delavce in obrtnike.

 

 

Po drugi svetovni vojni:

1948 je bilo ob Obali aktivnih 15 klubov Po letu 1945 se je pričelo intenzivno ustanavljanje mestnih klubov na Obali in poživitev dela znotraj njih. Najprej so delo obnovila že znana društva (Unione sportiva) iz Kopra, Pirana in Izole. Že takoj so bili najbolj aktivni nogometni klubi, ki so v začetku tekmovali v ligi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), v katero so bili vključene ekipe iz hrvaške Istre, slovenske obale in klubi iz okolice Trsta.

Največji porast je nogomet zabeležil leta 1948, ko je bilo v obalnem pasu že aktivnih 1S nogometnih klubov. Samo v Kopru jih je bilo pet (Aurora, Meduza, Partizan, Edilit, Adria), leto zatem pa je bil ustanovljen še Proleter. Le Partizan in Proleter sta bila slovenska kluba, vsi ostali klubi v Kopru pa so za člane imeli pripadnike italijanske narodnosti. Leta 1950 so v Šmarjah ustanovili NK Branik, v Novi vasi pa NK Mladi rod. Nogomet je bil na Obali res pravi šport številka ena, kar potrjujejo tudi podatki o številu članstva: od 30 v NK Mladi rod do 320 v NK Aurora. Boris Košele prvi (edini) Slovenec pri Aurori. Gombač Evgen je igral za mladince in kasneje za člane Aurore (1953). Z združenjem dveh klubov Aurore in Meduze je leta 1955 nastal novi klub , ki se je imenoval Aurora. Barve Aurore sta bili bela in črna, Meduza je bila rumeno modra, ki so jih povzeli za barve novega kluba.

 

 

Zlata leta:

 Po vojni čas med leti 1955 in 1960 ni bogat s podatki o klubu, tako, da beležimo le od leta 1966 je Koper izpadel iz enotne slovenske nogometne lige. Takrat so bili najboljši Škorjanec, Ivankovič, in Pinterič. Kot šesto uvrščeni se vrnejo leta 1968, a naslednje leto znova izpadejo. V teh letih je tudi igral Malkoč Ekrem verjetno do sedaj najboljši igralec Kopra. Leta 1972 so solidni peti, a vzdržijo v prvi ligi samo štiri leta. Leto 1981 prinese lepše čase, saj se ponovno uvrstijo v prvo ligo. Tokrat dosežejo najboljše rezultate v zgodovini kluba. Po treh letih so tretji (Fingšt doseže 10 zadetkov), naslednje leto v sezoni 1984/85 pa v sijajnem slogu postanejo slovenski prvaki. Najboljši strelec je Studen, zaigrali so že perspektivni Badžim, Zulič in Jermaniš.

Za zlata leta kluba se upošteva druga polovica 80-ih, ko je Koper v sezoni 1984/85 osvojil 1. mesto v takratni Slovenski ligi, ki je bila sicer v močnem nogometu nekdanje Jugoslavije 3. rang tekmovanja. Sledila je zgodovinska uvrstitev v 2. jugoslovansko ligo, in odigrajo tudi finale za amaterskega prvaka bivše države,  kjer pa je Koper obstal le eno sezono. V sezoni 1987/88 je bil znova na robu 2. lige, a je v dodatnih kvalifikacijah izpadel proti Bački (1:1, 0:1), zaradi česar je prišlo do velikega osipa gledalcev. Na povratnem srečanju na koprskem stadionu Bonifika se je zbralo med 8000 in 9000 gledalcev, kar je bilo dotlej doseženo (ali preseženo) le na srečanju z ljubljansko Olimpijo leta 1987 in sicer nekaj več kot 10000 pred tem, kasneje pa koprskih nogometašev nikoli več ni spremljalo toliko ljudi. Leta 1987 so drugi v SNL, najboljša sta Osibov in Breznikar, naslednje leto pa postanejo še drugič republiški prvaki in si priborijo možnost sodelovanja v medrepubliški ligi, kjer sta blestela Volk in Voljč. Leta 1990 in 1991 so osvojili tudi slovenski pokal. Za rekordno zmago še vedno velja tista proti trboveljskemu Rudarju z 8:1in Proti Novi Gorici 7:1, obe zmagi sta bili doseženi v gosteh

 

Samostojna država:

 V obdobju samostojne Slovenije niso več tako uspešni. Začeli so z dvema zaporednima osmima mestoma, čeprav so veljali zaradi izkušenj iz jugoslovanskih časov za ene izmed favoritov, nato pa za lep čas neslavno poniknili med prvo in drugo ligo. Na poti stare slave se uspešno vračajo ob koncu tisočletja, ko so osvojili tretjo mesto leta 2002, naslednje leto pa se uvrstili še v polfinale pokala Intertoto, kjer jih je po tesnem boju izločil nizozemski Heerenveen (obdobje strelskega praznika Trenevskega in Jakomina), vrhunec pa so dosegli z zmago v pokalu Hervis, ko so v sezoni 2005/06 v finalu ugnali celjski CMC Publikum po izvajanju enajstmetrovk (1:1). Naslednje leto v sezoni 2006/07 ponovno osvojijo pokalno lovoriko in v finalu premagajo Maribor z rezultatom 1:0.  Po dolgem času leta 2010/11 Koprčani postanejo državni prvaki in osvojijo tudi superpokal z zmago proti Mariboru. Sezona 2014/15 klubu prinese novo pokalno lovoriko, ko doma premagajo ekipo iz Celja. Isto leto pa osvojijo še superpokal z zmago na državnimi prvaki Mariborim. Leto 2015 si bomo zapomnili po igranju tekme v drugem predkolu Evropa Ligue proti Splitskemu Hajduku, ko nas je na Poljudu gledalo 25000 gledalcev, kar je zagotovo rekord v zgodovini kluba. “Kanarčki”, kot jih ljubkovalno imenujejo domači navijači, so po odhodu predsednika Subana v Mursko Soboto dobili med tekmovalno sezono 2005/06 novega lastnika, saj je vložil kar nekaj sredstev v klub tudi ameriški poslovnež Milan Mandarić.

 

Širok seznam reprezentantov:

Igralci, ki so poniknili v Kopru in postali reprezentante širijo bogat in dolg seznam. Na njemu najdemo imena kot so Marinko Galič, Mladen Rudonja, Zlatko Dedič, Goran Šukalo, Alfred Jermaniš, Boško Boškovič,  Andraž Struna, Andrej Poljšak, Branko Zupan   , Igor Benedejčič, Samir Zulič, Aljaž Struna, Vili Bečaj, Amer Jukan, Patrik Ipavec, Enej Jelenič, Saša Jakomin, Jan Koprivec, Aleksander Rajčevič, Elvis Ribarič, Matej Palčič, ki so vsi v času slovenske samostojnosti nosili ”rumeno modri” dres. Igor Benedejčič je celo dosegel prvi gol za slovensko reprezentanco na gostovanju proti Estoniji. Mladen Rudonja, je bil strelec odločilnega zadetka za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2002. Najboljši klubski strelci so Miloš Breznikar, sledita mu Sašo ”Tojo” Jakomin, Patrik Ipavec in Vili Bečaj. Prvi gol pokalu UEFA je dosegel Viler Mitja. Največ nastopov za Koper pa je zbral dolgoletni kapetan Ermin Hasič, Andrej Poljšak in Edmond Gunjač.


Zadnja leta:

Leta 2010 mestna občina Koper z županom Borisom Popovičem obnovi nogometni stadion in na starem peščenem igrišču zgradi popolno nov atletski stadion. Nogometno igrišče na prostoru, kjer je še danes, je bilo zgrajeno leta 1947. Pred tem je bilo nekoliko bolj severno, ob vratih Muda ( Prešernov trg) in je bilo drugače obrnjeno, material za drenažo igrišča je bil pripeljan iz koprskih zaporov. Tega leta “kanarčki” postanejo tudi državni prvaki.

 

V letu 2016 vodstvo kluba na skupščini zamenja grb kluba, ki smo ga na prsih ponosno nosili cca 46  let. Oris mesta Kopra v nogometni žogi zamenja kozel, ki je dolga leta bil maskota kluba. Vedeti moramo, da je Koper ali antično Capris dobil ime po kozah, ki so se pasle po  pobočjih našega mesta. Krajevno so domačini koze imenovali cavre, ožji del mesta okoli trga je bil Caprile, prebivalce ožjega dela mesta pa so se imenovali Cavresani.

 

Klavrni konec:

Koprčani niso dobili licence za igranje v prvi ligi za sezono 2017_18,  zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti. Pred koprskim nogometnim stadionom so gorele svečke v spomin na bogato 97 letno tradicijo koprskega nogometa, ki je dejansko ugasnil 27. maja 2017 in bo v zgodovino zapisan kot dan, ko je FC Koper odigral svojo zadnjo uradno tekmo v 1. SNL v primorskem obračunu z Gorico. Tako je vodstvo z ne transparentnim delovanjem v nogometnem klubu pahnilo klub v brezno brez dna. FC Koper je sicer v minuli sezoni 2016/17 osvojil 6. mesto in po merilih licenciranja pa ni prejel tekmovalne licence pod okriljem SNL. Kot je znano, je bil klub v obdobju licenciranja v prisilni poravnavi, saj je njegov dolg znašal več kot tri milijone evrov. Vodstveni kader je le sklenil dogovor s največjim upnikom hrvaškim poslovnežem Boško Županovićem, ta je še prej odkupil terjatve od Milana Mandarića, ki mu je FC Koper dolgoval dober milijon evrov. Do spora med FC Koper ( županom Boris Popovičem) in Milanom Mandarićem je prišlo zato, ker je le ta  ustavil odplačevanje dolga do slednjega. Ta se je s prejšnjim vodstvom koprskega kluba, ki mu je predsedoval Ante  Guberac, dogovoril o 5000 evrih mesečnega posojila. Vodstvo kluba se je tudi obrnilo na mednarodno športno razsodišče TAS (CAS), vendar pritožbi sodišče ni ugodilo. FC Koper naj bi tako igral v ligi pod okriljem MNZ v občinski ligi ali pa tudi ne, kajti vodstvo kluba pod vodstvom župana Borisa Popoviča, ki je v svojem delovanju, kot predsednik ali kako drugače od leta 2000 kar dvakrat zamenjal klubski grb bogata zgodovina zelo uspešnega kluba, kot je sam večkrat dejal ni nikoli zanimala.

 

Opomba urednika:

Vir zgornjega zapisa predstavlja diplomska naloga Vanje Košpenda na fakulteti za šport v Ljubljani, začetki in razvoj nogometa v Kopru. Nogometnega časopisa Rumeni. Zbrano gradivo, po pripovedovanju Evgen Gombač, Fulvio Santin, Guerino Kavalič, in gradivo, ki sem ga zbiral sam po raznih drugih virih.

Vir – Maleševič Stojan, Vir-dip. nal.V.Košpenda,Vir-čas. Rumeni, Internet, časopisi itd,

 

 

Permanent link to this article: http://www.nk-koper.si/zgodovina-kluba/

EnglishSlovenščina