Navijaštvo v Kopru

Začetki navijanja v Kopru in prve navijaške skupine 

” Ponosu, pripadnosti rumeni barvi, grbu, kanarčkom, kozi, sanjam, spominom in zgodovini se ne bomo odrekli nikoli “

Navijaštvo v Kopru sega v daleč v 1945 leto, torej v leta po drugi svetovni vojni. Tekme so se igrale predvsem na lokalni ravni in to ni bilo tisto navijanje, ki ga poznamo iz kasnejših obdobij nogometnega kluba. Prvo pravo navijanje so obalni prebivalci doživeli na tekmah obeh obalnih klubov v šestdesetih letih. Edini pravi derbi Kopra je bil in bo proti sosedu iz Izole. Na tekmah se je zbralo vedno veliko gledalcev (več kot 4000). Romali so iz kraja v kraj, odvisno, kje se je igrala tekma. Z avtobusi, peš,in z vozovi in vse skupaj dopolnjeno z medsebojnimi celotedenskimi zbadanji, kdo je boljši. Ustvarjali so enkratno vzdušje na obali pred vsako tekmo.  S simboli kot so maskote, topovi in drugi rekviziti obeh klubov so bili navijači vedno  prisotni na vseh tekmah. Izolski osel s klobukom, koprska koza na sredini igrišča, golob na izolskih zastavah in seveda  ”kanarček”.

Prvo organizirano navijanje

Prvega in pravega organiziranega navijanja sežejo v davna leta 1984/85, ko je Koper postal prvič republiški prvak. S posebej najetim vlakom  smo se odpravili v Maribor in z zmago proti Kovinarju osvojili prvo mesto. Lovoriko smo proslavljali na Titovem trgu  ter slavili do jutranjih ur. Koprčani leta 1985/86, še niso izoblikovali prave organizirane navijaške skupine. Navijači so predvsem prihajali organizirano iz Hrvatinov, iz Bertokov, iz Marezig, z Markovca in Olma ter drugih krajev iz okolice Kopra, vse do hrvaškega Buzeta. Za “kanarčke” smo navijali vsi, ves stadion je bil odet v rumene zastave.
Trobente, bobni, igrala je godba na pihala , bile so povorke s konji in druge zanimive stvari. Znani smo bili po vsej Jugoslaviji in verjeli ali ne, oglašali so se tudi navijači Kopra iz Makedonije in vseh ostalih republik bivše države ter iz daljne Avstralije. Na vsaki domači tekmi je koprsko moštvo spremljalo več kot 5000 gledalcev. Trobente, bobni, igrala je godba na pihala , bile so povorke s konji in druge zanimive stvari. Znani smo bili po vsej Jugoslaviji in verjeli ali ne, za nas so tudi navijali iz drugih delov Slovenije in bližnje Hrvaške.

Rekord Bonifike

Po izpadu iz 2. Jugoslovanske lige je Koper igral v slovenski ligi proti Olimpiji. Na pohod v Ljubljano, se je takrat odpravilo okoli 3000 rumeno-modrih navijačev. Koprčani so na Bežigradu izobesili 350 metrsko zastavo. Kar do danes še ni uspelo nobeni drugi navijaški skupini  v Sloveniji in verjetno tudi ne bo. To pa je izziv, ki ga vijolice verjetno ne bodo nikoli dosegle in presegle. Na povratnem srečanju pa je padel rekord Bonifike, takrat se je zbralo namreč  10.500 gledalcev. Tribuna takrat ni imela še veljavnega tehničnega pregleda, tako da to ni bila uradna otvoritev, je pa odlično prestala test. Rekord  verjetno ne bo padel še dolgo. Leta 1987 pa je nastala prva navijaška  skupina, ki je  naredila tudi svoj prvi transparent z napisom Tifozi.  Na obalnem  derbiju, z Ribarsko Izolo so naredili  incident navijačev, saj so Tifozi na začetku drugega polčasa v 48. minuti, Tifozi prižgejo bakle, ki so vse na to pristale na nogometnem igrišču. Omenimo še sezono 2002/2003, ko je po dolgem času Bonifiko obiskalo več kot 5000 gledalcev. Na tekmi proti Olimpiji so Tifozi praznovali 15. obletnico obstoja. Predstavili so koreografijo, ki smo jo vrsto let pogrešali na koprskem stadionu. Celotna glavna tribuna je bila odeta v rumeno modre zastave. Tifozi so edina navijaška  organizirana skupina, ki  po vzponih in padcih deluje še danes.

Revija Tempo – Zastava za Guinnessovo knjigo rekordov

Zastava, (dolžina 426m, višina 1,30m in 83,5 težka) ki so jo zašili in sestavili navijači Kopra iz bolniških rjuh in prtov so prebarvali v rumeno modro v Tekstilni tovarni iz Ajdovščine. Prvič so jo prinesli na Bonifiko navijači iz Hrvatinov, ki so se zbirali v priljubljenem baru “Tanja”.

Ovita okoli celega igrišča

Koprski navijači si niso mislili, da bodo izdelali tako dolgo zastavo, ki bo prišla v Guinnessovo knjigo rekordov in postavili svetovni rekord v dolžini klubske zastave. 120 navijačev iz Ankarana in Hrvatinov je zastavo prineslo na dan tekme med Koprom in Proletrjem ( Zrenjanin) . Idejni tvorci zastave pa so bili Sead Kajtazovič in Žarko Dolinar.

Jagoda

Največji navijač Kopra vseh časov, Resinovič Stanislav imenovan Jagoda ( ime je dobil, po zelenjavni trgovini Jagoda v Kidričevi ulici v Kopru),  ki je  s svojimi vzkliki “start kanarčki” dal ljubkovalno ime našim igralcem, ki ga še danes vzklikamo. Jagoda je bil vedno oblečen v modri suknjič, rumene hlače,  zavezano rumeno kravato in s kapo na glavi. V roki je držal značilna rumeno modra zvonca. Žal pa ni dočakal naše uvrstitve v drugo jugoslovansko ligo, ker je tisto leto umrl. Toda za njim bo vedno ostal spomin, kot na enega od največjih med največjimi v koprski navijaški zgodovini.
V začetku 1990 leta se je pojavila skupina Gente di Mare – Morski ljudje, ki so navijali predvsem na košarkarskih tekmah.  Marca 2002 se je ustanovila skupina Dvanajsti Kopra. Kasneje so se prelevili v rokometne navijače in še danes polnijo dvorano Bonifika in bodrijo rokometaše Cimosa. Marca 2016 pa pride do ponovne oživitve koprskih navijačev Tifozov, ki dlje časa niso bili prisotni na domači Bonifiki. Himna nogometnega kluba – izvajalec ansambel Platana, besedilo Janko Sever,Rumeni, rumeni- izvajalec ansambel Platana,Forza Koper- izvajalec ansambel Platana
Forza Koper

Danes za nas je najlepši dan, Koper, cel Koper pred nami je zbran, prav vsa Primorska na stadion hiti, rumeno in plavo na soncu blešči, kadar igra se drugi polčas, Koper naš Koper igra le za nas, z morskega brega čez hrib in dol, odmeva, ker hočemo še en gol, Koper naj ti ta pesem, da moči, Koper, naj ta pesem povsod doni, Koper, prav vsak zmago si želi, Koper, vedno s tabo mi smo vsi.

Himna Kopra
Rumeni, rumeni

Edini…

Edini pravi derbi za zveste navijače na obali je nogometni derbi med  Izolo in Koprom. Drugih derbijev, ki jih novinarji omenjajo v medijih enostavno ni, vse ostalo so samo navadne tekme……Viri pravijo, da je bil prvi veliki med sosedski derbi med Koprom in Izolo odigran na silvestrovo leta 1935. Pred številnimi gledalci so z 1:0 slavili Koprčani(Libertas). Po dostopnih virih naj bi se takrat prvič pomerila Koper in Izola, z 1:0 pa so slavili Koprčani pod imenom Libertas. Odtlej se je zvrstilo nešteto bolj ali manj pomembnih srečanj, zadnjič pa sta se soseda v 1. ligi udarila aprila 1995 in kanarčki so v Izoli zmagali z 1:0. Odtlej sta minili dobri dve desetletji do naslednjega obračuna, ko so v okviru tretjeligaškega tekmovanja v sezoni 2018/19 Koprčani dobili vse štiri tekme brez dobljenega zadetka. Skupaj sta se v slovenski 1. ligi pomerila osemkrat, od česar se je kar pet dvobojev zaključilo brez zmagovalca, kot zanimivost velja omeniti, da je bilo na koprski Bonifiki v vseh štirih primerih izenačeno, v Izoli pa so rumeno-modri zmagali dvakrat ob enem slavju domačih. Skupno je osem obalnih derbijev prineslo zgolj deset zadetkov, vendar pa tudi enega najboljših polčasov Kopra v celotni zgodovini kluba, saj so 10. aprila 1993 v prvem delu povsem uničili sosede in jim zabili tri gole! Poleg Edmonda Gunjača je bil dvakrat uspešen Rečan Dejan Ljubančić, kateremu je sodnik Vugdalić iz nepojasnjenih razlogov preprečil klasični hat-trick, torej tri zadetke v enem polčasu. Seveda pa sta se soseda merila že pred tem, najprej v obdobju Italije, nato v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja in naposled še v Jugoslaviji. Koper je bil dolga leta predvsem prosvetno mesto, medtem ko so v Izoli zagrizeni lokal-patrioti večinoma živeli od obrtništva in pri tem izdatno podpirali tudi svoje nogometaše, ki so bili finančno močnejši od Koprčanov in so jim pogosto tudi speljali kakšnega igralca. V obdobju Jugoslavije je bila Izola kar nekajkrat na robu uvrstitve v 2. ligo, vendar ji je vedno zmanjkalo nekaj malega, nato pa so sredi 1980-ih let z generacijo pod vodstvom Lučja Pertiča in Ivana Marjona pričeli prevladovati rumeno-modri. Kot zanimivost, ob uvedbi zloglasnih portoroških sklepov sta se srdita klubska rivala za pet let celo združila pod imenom Obala… Skozi leta se priprave na derbi niso veliko spreminjale. Veliko navijačev in celo igralcev je pač delalo ali se šolalo skupaj, zato so se zbadanja pričela že med tednom, znani pa so tudi skrajni primeri. Nedavno preminuli legendarni izolski vratar Mario Kocjančič je bil zaposlen v koprskem Trgoavtu skupaj s samimi privrženci Kopra, ki so se pred derbijem domislili peklenskega načrta. Ubogega Maria so ves teden po službi vabili na pijačo, seanse pa so se zaključevale pozno ponoči.  Sprva so se navijači na tekme odpravljali celo z barkami, redne pa so bile povorke s kozo na koprski ter figovim topom in oslom z modrim klobukom na izolski strani. V prvih štirih sezonah po osamosvojitvi se je na Obali igral prvoligaški derbi med Koprom in Izolo. Na skupno osmih tekmah so gledalci videli pet remijev, z neodločenim izidom pa so se končala vsa štiri srečanja na koprski Bonifiki. V Izoli so se domačini veselili enkrat, »kanarčki« pa dvakrat, tudi na zadnji medsebojni prvoligaški tekmi aprila 1995 (0 : 1). Velja omeniti, da je bilo na osmih obalnih derbijih skupno doseženih le deset golov, torej zgolj 1,25 zadetka na tekmo.
V prvih štirih sezonah po osamosvojitvi se je na Obali igral prvoligaški derbi med Koprom in Izolo. Na skupno osmih tekmah so gledalci videli pet remijev, z neodločenim izidom pa so se končala vsa štiri srečanja na koprski Bonifiki. V Izoli so se domačini veselili enkrat, »kanarčki« pa dvakrat, tudi na zadnji medsebojni prvoligaški tekmi aprila 1995 (0 : 1). Velja omeniti, da je bilo na osmih obalnih derbijih skupno doseženih le deset golov, torej zgolj 1,25 zadetka na tekmo.

Derbiji med Izolo in Koprom

Leta spominov in predvsem rivalstvo med Koprom in Izolo je imelo vedno pravi čar in naboj. Priprave na tekmo so se začele že v soboto dopoldne, sledile so povorke, kolone avtomobilov in navijačev z izvirnimi rekviziti. Obisk nogometnih tekem je privlačil tako mlado kot staro generacijo, nedeljsko popoldne pa je bilo namenjeno izključno nogometu in obisku stadiona. V Izoli in Kopru je vladalo pravo navijaško vzdušje, vzdušje na tekmah je bilo odlično, o nogometu pa se je pogosto govorilo tudi po tekmah v gostilnah, službah, na ulicah in drugod po mestu še ves teden. Čeprav se je na tribunah in igrišču bil boj za prevlado so se igralci po tekmah znali družiti tudi po nogometni tekmi. Toda derbiji z rivali iz Izole, ko se je na stadionu zbralo več tisoč gledalcev so bili nekaj posebnega. Koza ne kozel, osel z modrim klobukom ter figov top so bili na tekmah rivalov nepogrešljivi. Zadnjo uradno prvenstveno tekmo sta moštvi odigrali 2. aprila 1995, v sezoni, po kateri je 11. Koper izpadel med drugoligaše, 13. Izola pa je po dodatnih kvalifikacijah še preživela. Ligo so namreč po sezoni 94/95 s 16 članov zmanjšali na deset. V naslednji sezoni je potem iz prve lige izpadla Izola, vanjo pa se je – a le za letno dni – spet uvrstil Koper. Spomladi leta 1995 je torej v Izoli pred 1500 gledalci Koper slavil z 1:0, zadetek pa je iz najstrožje kazni dosegel sicer pred tem dolgoletni igralec Izole Suarez Kraja. Pred 24 leti in pol je Izola doma igrala v naslednji postavi: Karahoda, Perkat, Zupanc, Čačić, Okčić, Omanović, Kendić, Čotar (Gregorič), Velkoski, Milori, Čendak. Za Koper so igrali: Germek, Burin (Zobec), Ribarič, Kraja, Cvitkušić, Sabadin, Bizjak, Ščulac (Mahić), Tomas, Rastoder, Gunjač.  Torej po dolgih, dolgih letih je na izolskem stadionu 22.09.2018  spet slavil Koper. Video: posnetek tekme Vir:RTV TV Koper    Posnetek derbija med Izolo in Koprom keta 1992/93 Video in zapis  iz leta 1992. Derbi Koper – Izola se je takrat na stari Bonifiki končal z rezulatom 1:1. Na tribunah se je zbralo 4000 ljudi s podporo obeh navijaških skupin Ribarov in Tifozov. Nogometno vzdušje je tako na stadionu kot tudi v mestu in okolici trajalo od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. 
Na obalo črna tema se spusti, Kot v sanjah prva liga odhiti. Ko tako radi na tekme smo hodili, O zakaj v četrto ligo te pahnili. Posijalo spet bo sonce na obalo, En žarek upanja nam bo poslalo. Rad bi , da se bi spet v prvi ligi igralo Na Bonifiki rumena roža cveti, Kaj pomaga, ko to poletje uveni. Ko jutranja zarja se prebudi, Ona prve rose nikoli ne zamudi. Počasi spet prihajala je k sebi, Edino paziti mora, da spet uvela ne bi. Radi bomo vedno prihajali k tebi.
Zanimivosti: Ko gre za derbije med Tifozi in Ribari? Med Koprom in Izolo? Do danes ostaja nespremenjeno dvoje: Olimpija nikdar ni slavila na »stari Bonifiki«, Izola pa je z vseh štirih prvoligaških tekem pri Kopru odnesla po točko. Koper in Primorje sta se pomerila do sedaj zavidljivih 46-krat. Izplen? Za kanarčke dokaj skromen. Enajst zmag, trinajst remijev in kar 24 porazov! Gol razlika? Uh, 35:67!